11. |
12. |
13. |
14. Odškodninska odgovornost za mučenje in drugo kruto, nečloveško ali poniževalno kaznovanje ali ravnanje z obsojencemMiha Horvat, 2017 Opis: Doslej se odškodninski odgovornosti po 84. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) ni posvečalo skoraj nič pozornosti. To preseneča, saj se področje vsekakor kaže za aktualno, še posebej po zdaj že več obsodbah Republike Slovenije (in tudi vrste drugih držav EU) tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) zaradi kršitve 3. člena EKČP zaradi zaporskih razmer. Če glede odgovornosti države v takšnih primerih načeloma ne ostaja veliko spornega, pa je stanje drugačno glede morebitne neposredne odškodninske odgovornosti povzročitelja škode samega. Povsem zadostno podlago za (tudi) tako odgovornost daje sicer že Ustava Republike Slovenije, vendar pa se pri tem vendarle lahko pojavi več vprašanj tudi v zvezi z ustavno skladnostjo sedanje ureditve - na primer vprašanje enakosti pred zakonom, saj se ZIKS-1 za druge javne uslužbence ne uporablja. V vsakem primeru pa je seveda treba tudi najti odgovor ne samo na vprašanje, ali se po ZIKS-1 lahko neposredno odškodninsko odgovarja za ravnanje, nasprotno prepovedi mučenja, pač pa tudi, kakšno takšno ravnanje sploh lahko (vse) je. Gre za problematiko, pri kateri prihaja do svojevrstnega prepletanja institutov in pojmov tako nacionalnega kot tudi mednarodnega značaja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prepoved mučenja, neposredna odškodninska odgovornost, javni uslužbenci, razlagalna pravila, jurisprudenca
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2541; Prenosov: 158
 Celotno besedilo (674,18 KB) |
15. Odgovornost države za škodo, ki jo povzočijo javni uslužbenci in funkcionarjiNina Benčič, 2017 Opis: Odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo javni uslužbenci in funkcionarji, je poseben pravni institut, v katerem se prepletata področji upravnega, delovnega in civilnega prava. Temeljni vir za uveljavljanje te odgovornosti je vsebovan v 26. členu Ustave RS, ob tem pa obstajajo tudi številne druge določbe zakonodaje s področja civilnega odškodninskega prava, ki so pomembne za vsebino moje naloge. Glede instituta odgovornosti države za škodo nas zanima predvsem njegov nastanek, razvoj ter njegova uporaba na pravnem področju. Pri tem se bomo ukvarjali z raziskovanjem problematike zagotavljanja pravne varnosti državljanom, pa tudi pravnim osebam zasebnega prava. Vsi navedeni subjekti so aktivno legitimirani za sprožitev tožbe zoper državo na podlagi odškodninske odgovornosti za škodo, ki jim je bila povzročena v postopkih, ki jih vodijo javni uslužbenci ali funkcionarji. Pravna teorija in pravna praksa namenjata veliko pozornosti obstoju določenih predpostavk za odškodninsko odgovornost države, kjer se protipravnost, škoda, vzročna zveza med njima in krivda vsaj delno presojajo po drugačnih merilih kot v splošnem civilnem pravu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družbena odgovornost, odškodninska odgovornost, zakonodaja, ustava, javni uslužbenci, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2738; Prenosov: 236
Celotno besedilo (731,15 KB) |
16. |
17. Pogled na delo in delovne naloge informatika v javni upravi z vidika informatikov in ostalih javnih uslužbencevMatej Maver, 2020 Opis: Magistrsko delo raziskuje pogled na delo in delovne naloge informatika v javni upravi. Na osnovi analize uradnih dokumentov sem v empiričnem delu raziskal, koliko informatiki in drugi javni uslužbenci poznajo delovne naloge informatikov glede na uradne dokumente RS, koliko in kako delo informatikov odstopa od v zakonodaji zapisanih nalog, kakšna so pričakovanja drugih javnih uslužbencev in v katerih primerih se le-ti najpogosteje obrnejo na službo za informatiko. Rezultati so pokazali, da so tako informatikoma kot drugim javnim uslužbencem, vključenim v raziskavo, znane in jasne naloge, ki naj bi jih informatiki opravljali. V prvi vrsti se od informatikov pričakuje, da ponujajo tehnično podporo uporabnikom, zaradi česar prihaja do pomanjkanja časa za razvoj in nadgradnjo strojne ter programske opreme, za načrtovanje projektov. Raziskava je v ospredje postavila tudi potrebo po oblikovanju bolj strukturiranih, organiziranih in strokovno vodenih služb za informatiko, z več usposobljenega kadra s področja informatike.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna uprava, javni uslužbenci, informatika v javni upravi, delovne naloge informatika, informacijsko-komunikacijska tehnologija
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 1628; Prenosov: 213
Celotno besedilo (1,85 MB) |
18. |
19. |
20. |
