1. Pomen zgodnjega preprečevanja srčno–žilnih bolezni : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaBarbara Šulek, 2023, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: srčno–žilne bolezni so predstavljene kot ene izmed vodilnih vzrokov smrti in zmanjšane kakovosti življenja posameznikov. Obenem številni dejavniki, ki jih vključuje zdrav življenjski slog, prispevajo k izboljšanju zdravja in hkrati pomagajo k zmanjšanju tveganja in k preprečevanju srčno–žilnih boleznih. Metode: teoretični del diplomske naloge temelji na deskriptivni metodi dela z analizo domače in tuje strokovne literature, pridobljene iz podatkovnih baz, ob upoštevanih vključitvenih kriterijih. Raziskovalni del predstavlja kvalitativno metodo dela z uporabo spletnega anketnega vprašalnika. Vključeni vzorec je izbran po metodi snežne kepe. Pridobljeni podatki so prikazani v tabelarni podobi, izdelani v programu Microsoft Excel 2016 in s pripisano ustrezno interpretacijo v Microsoft Word 2016. Rezultati in razprava: poznavanje srčno–žilnih bolezni je med anketiranci visoko, obenem svoj življenjski slog ocenjujejo kot dober. Polovica anketiranih telesno aktivnost pogosto vključuje v življenjski slog, kajenje pri anketirancih ni prisotno v velikem deležu. Od pijače pogosto uživajo vodo in kavo, od hrane pa zelenjavo in sadje. Anketiranci hrano redko dosoljujejo in redko uživajo alkohol. Zavedajo se, da je življenjski slog pomemben dejavnik tveganja, kar dokazujejo s tem, da bi v primeru ogroženosti svojega zdravja bili pripravljeni spremeniti življenjski slog. Sklep: kljub hitremu načinu življenja in številnim drugim dejavnikom, ki vplivajo na oteženost vzdrževanja zdravega življenjskega sloga, je pomembno, da kot posamezniki s pravo stopnjo ozaveščenosti znamo pravilno pristopiti k zdravemu načinu življenja in obenem tako zmanjšamo dejavnike tveganja in preprečimo zgodnje bolezni, povezane s srčno–žilnimi boleznimi.
Keywords: žilne bolezni, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja, zdravstvena nega
Published in ReVIS: 04.07.2025; Views: 65; Downloads: 0
 Full text (974,83 KB) |
2. Zdrav življenjski slog pri medicinskih sestrah po preboleli okužbi s covidom-19 : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMateja Gral Žohar, 2023, undergraduate thesis Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen je življenjski slog medicinskih sester po okužbi s covidom-19 in če je po okužbi prišlo do kakšnih sprememb glede na življenjski slog pred okužbo. Sočasno nas je zanimalo, kateri dejavniki medicinske sestre motivirajo in ovirajo pri vzdrževanju zdravega življenjskega sloga. V raziskavo je bilo vključenih 49 medicinskih sester (87,76 % žensk) v starosti od 23 do 53 let (M = 36,94, SD = 10,41). Udeleženci so izpolnili vprašalnik o tem, kako pogosto izvajajo posamezna zdrava vedenja, kako pogosto jih posamezni dejavniki motivirajo in ovirajo pri zdravem življenjskem slogu in ali je prišlo do kakšnih sprememb na boljše ali slabše pri posameznih zdravih vedenjih po okužbi. Medicinskim sestram po okužbi s covidom-19 v povprečju uspeva občasno ali pogosto upoštevati večino smernic zdravega življenjskega sloga. V najmanjši meri redno izvajajo tehnike sproščanja (samo 3 %), kljub temu, da jih 55 % občasno ali pogosto doživlja močan stres. Nekaj več težav imajo medicinske sestre tudi na področju telesne aktivnosti in spanja. K ohranjanju zdravega življenjskega sloga jih najpogosteje motivira socialna podpora družine in prijateljev, hkrati pa je pomanjkanje časa najpogostejša ovira. Po okužbi s covidom-19 v povprečju ni prihajalo do izrazitejših sprememb na slabše ali na boljše. Zaključimo lahko, da se medicinske sestre po okužbi s covidom-19 trudijo vzdrževati zdrav življenjski slog in verjetno k temu prispeva tudi njihova ozaveščenost ter znanje o zdravih vedenjih, ki ga pridobijo med izobraževanjem. Kljub temu pa bi bilo dobro medicinske sestre dodatno spodbujati in jih podpirati pri konstruktivnih načinih soočanja s stresom ter ureditvi spalne higiene.
Keywords: medicinske sestre, zdrav življenjski slog, covid-19, motivatorji in ovire, spremembe
Published in ReVIS: 03.07.2025; Views: 54; Downloads: 4
Full text (617,93 KB) |
3. Redna gibalna/športna aktivnost kot preventiva pred pojavom sarkopenije : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vedeZala Mikl, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Zaradi vse pogostejše gibalne neaktivnosti in sedentarnega načina življenja beležimo porast primerov sarkopenije. Upad mišične mase, mišične moči, in funkcije namreč vodijo v mišično-skeletno obolenje imenovano sarkopenija. Namen: Raziskati učinek 11- tedenskega vadbenega programa delavnice Gibam se v Zgornjesavinjskem CKZ, kot preventivni program pred pojavom sarkopenije. Prav tako udeležence programa ozavestiti o pomenu zdravega življenjskega sloga in redne gibalne aktivnosti. Metode: Uporabila sem kvantitativni raziskovalni pristop, za ovrednotenje učinka izvedenega vadbenega programa. Za testiranje sem uporabila slovensko različico Senior fitness testa s prilagoditvami, meritev telesne analize in vprašalnik o zdravstvenem stanju, gibalni aktivnosti in sedentarnem vedenju. Pridobljeni rezultati so statistično obdelani s SPSS programom. Rezultati: Vadbeni program je prispeval k pomembnemu zmanjšanju odstotka maščobne mase (p = 0,009). Pri mišični masi nismo dosegli značilnih sprememb (p = 0,636). Rezultati vprašalnika o gibalni aktivnosti kažejo, da je prišlo do pomembnega dviga izvajanja zmerno intenzivne gibalne aktivnosti. Sprememb pri visoko intenzivni gibalni aktivnosti nismo zaznali. Rezultati testiranja motoričnih sposobnosti so se pomembno izboljšali pri štirih od skupnih šestih testov. Do izboljšanja je prišlo pri časovno merjenem vstani in pojdi testu (p = 0,001), dosegu sede na stolu (p = 0,046), testu vstajanja s stola (p = 0,048) in pri 6-minutnem testu hoje (p = 0,004). Zaključek: Čeprav vadbeni program v okviru delavnice Gibam se ni prispeval k pomembnemu povečanju mišične mase, je pripomogel k izboljšanju motoričnih sposobnosti in povečanju pogostosti izvajanja gibalne aktivnosti. Kljub tem pozitivnim spremembam trenutni rezultati ne omogočajo dokončne potrditve učinkovitosti programa kot preventivnega ukrepa proti razvoju sarkopenije.
Keywords: sarkopenija, gibalna aktivnost, program Gibam se, preventiva, zdrav življenjski slog
Published in ReVIS: 20.02.2025; Views: 450; Downloads: 12
Full text (3,37 MB) |
4. |
5. SPREMEMBE SPALNIH, GIBALNIH IN PREHRANJEVALNIH NAVAD ŠTUDENTOV V ČASU EPIDEMIJE COVID-19David Trofenik, 2023, master's thesis Abstract: Slovenija je marca 2020 razglasila epidemijo COVID-19 in uvedla obvezno 14-dnevno karanteno. To je vplivalo na občutno zmanjšanje gibalne dejavnosti, poslabšanje duševnega zdravja, spremembe prehranskih navad in slabše socialne stike prebivalstva. Raziskava ugotavlja, kako je epidemija COVID-19 vplivala na spalne, gibalne in prehranjevalne navade študentov. Metode: Uporabljeni vprašalnik vključuje 24 vprašanj, ki obsegajo posamezne dele že validiranih vprašalnikov Preprosta telesna aktivnost (SIMPAQ) in Nacionalna raziskava o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS). Anketa je bila izvedena s spletnim programom 1KA med anketiranci, starejšimi od 18 let, po metodi snežne kepe. Rezultati: Udeleženci so poročali o pozitivnih in negativnih spremembah različnih vidikov življenjskega sloga, ki so vplivale na ohranjanje optimalne stopnje kakovosti življenja. Izboljšanje telesne dejavnosti in trajanja spanja ter zmanjšanje sedečega vedenja bi bila za zdravje študentov zelo koristna. Uporabnost: Z analizo in predstavitvijo rezultatov želimo ozaveščati o preventivnih programih ter predstaviti pomen redne telesne aktivnosti in zdravega življenjskega sloga. Omejitve: Osebno anketiranje zaradi omejitev ni bilo mogoče. Izvedba ankete je potekala preko spleta.
Keywords: dnevne prakse, gibalna dejavnost, študenti, zdrav življenjski slog, epidemija, COVID-19
Published in ReVIS: 10.05.2023; Views: 1959; Downloads: 88
Full text (618,24 KB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
