Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Način življenja otroka in mladostnik z epilepsijo
Avtorji:ID Zupančič, Tjaša (Avtor)
ID Mičetić Turk, Dušanka (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf RAZ_Zupancic_Tjasa_i2024.pdf (1,13 MB)
MD5: F944E0D40AB6AF38B7519B3E0DB4B393
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Teoretična izhodišča: Epilepsija je najpogostejša kronična nevrološka motnja z značilnimi epileptičnimi napadi. Kljub veliki razširjenosti po svetu in veliko literature, ki govori o tej motnji, je širša javnost glede nje slabo seznanjena ter ob njenem diagnosticiranju pride do strahu in stresa zaradi neznanja. Posledično vse skupaj privede do več depresivnih stanj in slabe kakovosti življenja ljudi z epilepsijo. Namen raziskave je bil raziskati, kako epilepsija vpliva na način življenja otrok in mladostnikov z epilepsijo, in preučiti, na kakšen način bi lahko staršem in otrokom oz. mladostnikom pomagali, da bi se lažje prilagodili življenju z epilepsijo. Metoda: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela. Za teoretični del magistrske naloge smo uporabili primarne in sekundarne vire podatkov. V empiričnem delu je bilo analiziranih 38 raziskav. Zbrane podatke smo obdelali po metodi tematsko integrirane analize. Pred vsako natančno analizo vsebine izbrane raziskave smo zbrali podatke o značilnostih vsake raziskave. Kvalitativno sintezo podatkov smo naredili na podlagi znanstvenih vsebin, ki smo jih kodirali in jih kasneje združili po kategorijah. Rezultati: Analiza raziskav je pokazala, da je epilepsija še vedno tabu tema v sodobni družbi. O epilepsiji ima družba premalo znanja, prav zato pride tudi do strahu in stiske, ko pride do postavitve diagnoze. Izkazalo se je, da imajo družine, ki imajo otroka z epilepsijo, v veliki meri zelo slabo kakovost življenja, za katero so največkrat vzrok sami starši in njihov strah ter zaščitništvo ter predvsem neznanje, v manjši meri tudi socialni status. Pomanjkanje znanja se je izkazalo na vseh področjih, tudi pri vzgojiteljih in učiteljih, ki ne znajo nuditi prve pomoči ob napadu. Poleg slabe kakovosti življenja med vrstniki vlada stigma, medtem ko se med otroki z epilepsijo pojavljata depresija in anksioznost. Razprava: Raziskava je pokazala, da imajo velik vpliv na kakovost življenja starši in njihovo neznanje ter socialni status v manj razvitih državah. Ugotovitve kažejo, da bi se morali poleg zdravnikov in medicinskih sester v proces zdravljenja vključiti tudi zdravstvena vzgoja in drugi terapevti, s čimer bi lahko izboljšali kakovost življenja in staršem pomagali prilagoditi življenje bolezni. S tem bi se zmanjšala tudi stigma ter pojavnost depresije in anksioznosti.
Ključne besede:epilepsija, otrok in mladostnik, epileptični napad, dejavniki tveganja in prilagoditev življenja
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/ReVIS-10391 Novo okno
COBISS.SI-ID:188983555 Novo okno
Datum objave v ReVIS:13.03.2024
Število ogledov:771
Število prenosov:24
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Lifestyle of children and adolecents with epilepsy
Opis:Theoretical starting points: Epilepsy is the most common chronic neurological disorder with characteristic epileptic seizures. General public is poorly informed about it despite its wide presence among us and a lot of literature that talks about this disorder, so fear and stress are present as it comes to it. As a result, it all leads to more depressive states and poorer life quality for people with this disorder. The purpose of the research was to investigate how epilepsy affects the way of life of children and adolescents with epilepsy and to examine easier ways for them to adapt with it. Method: The research was based on the descriptive method of work. In the theoretical part of the thesis, we used primary and secondary sources of data. 38 studies were analyzed in the practical part. We processed the collected data using the method of thematic integrated analysis. Before each detailed analysis of the content of the selected research, we collected data on the characteristics of each research. We made a qualitative synthesis of the data based on scientific content, which we coded and later combined according to categories. Results: Analysis of the research showed that epilepsy is still a taboo in modern society. Society has a lack of knowledge about epilepsy, which is why fear and distress are present when diagnosis is made. It turned out that families who have a child with epilepsy have a very poor quality of life to a large extent, which is mostly caused by the parents themselves and their fear and protectiveness, and above all ignorance, and to a lesser extent also social status. The lack of knowledge was evident in all areas, including educators and teachers who do not know how to provide first aid in the event of an attack. In addition to poor quality of life, there is stigma among peers, so depression and anxiety occur among children with epilepsy. Discussion: The research showed that parents and their ignorance and social status in less developed countries have a great influence on the quality of life. The findings show that, in addition to doctors and nurses, health education and other therapists should also be involved in the treatment process, which could improve the quality of life and help parents adapt to life with the disease. This would also reduce stigma and the incidence of depression and anxiety.
Ključne besede:epilepsy, child and adolescent, epileptic seizure, risk factors and life adjustment


Nazaj