| Naslov: | SKUPNO BRANJE V ZGODNJEM OBDOBJU OTROŠTVA IN TVORJENJE GLOBLJE POVEZANOSTI Z OTROKOM | 
|---|
 | Avtorji: | ID Zalašček, Anja (Avtor) ID Šifrar, Edina (Mentor) Več o mentorju...   |  
| Datoteke: |   6639$$zakljucno_delo.pdf (1,82 MB) MD5: EB9C2567642D7A248B59ADF1110E8370
   
 | 
|---|
 | Jezik: | Slovenski jezik | 
|---|
 | Vrsta gradiva: | Diplomsko delo/naloga | 
|---|
 | Organizacija: | FUDS - Fakulteta za uporabne družbene študije
  | 
|---|
 | Opis: | Uvod: Otrok že takoj po rojstvu prične s prvimi oblikami komunikacije, katerih namen je priti v stik s primarnim skrbnikom. Njuna vez se od zgodnjega otroštva krepi s tem, ko skupaj preživljajo kvaliteten čas ter preko drugih aktivnosti. Eden od načinov kvalitetnega preživljanja skupnega časa otroka in starša je tudi branje. V teoretičnem delu naloge smo obravnavali pomen skupnega branja v zgodnjem otroštvu, ki se najpogosteje prične v primarni družini. Le-to pa vpliva na razvoj pismenosti, otrokovo učenje predbralnih veščin pa je bistveno tudi z vidika kognitivnega, čustvenega, socialnega in moralnega področja. Skozi raziskavo smo ugotavljali ne samo, da ima skupno branje velik vpliv na otrokovo pripravljenost na izobraževanje, pač pa tudi, da le-to prispeva h krepitvi odnosa med staršem in otrokom. Metode: Pri raziskovalni nalogi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. V vzorec je bilo vključenih 7 mater, ki berejo svojim otrokom. Polstrukturirane intervjuje smo s 6 intervjuvankami izvedli v živo, z 1 intervjuvanko pa preko Zoom-a. Raziskovali smo pogostost skupnega branja staršev in otrok ter se s kvalitativno raziskavo z uporabo intervjujev približali odnosu, ki ga imata starš in otrok. Rezultati: Vse intervjuvanke poročajo o tem, kako velik pomen ima skupno branje v zgodnjem otroštvu ne le za akademsko pripravljenost otroka, temveč tudi za vzpostavljanje pomembnih vezi v vseh nadaljnjih odnosih (100%). Vse intervjuvanke poročajo o začetkih branja pred ali pri prvem letu otrokove starosti (100%) in sicer z namenom spodbuditi razvoj govora, pismenosti, domišljije ter za zanimanje za bralno gradivo (100%). Rezultati kažejo, da so z vzpostavljanjem bralne rutine želele poglobiti medsebojni odnos ter vzpostavljali medsebojne občutke sproščenosti in varnosti (75%). Diskusija in zaključek: Skupno branje prav tako prispeva k razvoju otrokove zdrave navezanosti do starša, le-ta pa veliko doprinese k otrokovi samopodobi. Ta se krepi, saj se ob branju s starši otrok počuti varnega in pomirjenega. | 
|---|
 | Ključne besede: | Družinsko branje, zgodnje otroštvo, pismenost, povezanost, samopodoba. | 
|---|
 | Leto izida: | 2024 | 
|---|
 | PID: | 20.500.12556/ReVIS-10451   | 
|---|
 | Datum objave v ReVIS: | 09.04.2024 | 
|---|
 | Število ogledov: | 1349 | 
|---|
 | Število prenosov: | 41 | 
|---|
 | Metapodatki: |       | 
|---|
 | 
  :
   | 
  
  Kopiraj citat | 
|---|
 
  |   |   | | Objavi na: |   | 
|---|
 
  
    
 
    Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
    podrobnosti ali sproži prenos.  |