Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Pomen likovnih aktivnosti na starejše odrasle z motnjami v duševnem razvoju v VDC-Sožitje Ptuj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologija
Avtorji:ID Urek, Nina (Avtor)
ID Oreški, Suzana (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf DIP_Urek_Nina_2025.pdf (1,79 MB)
MD5: 5E220E6D00E95C92FD5D47CD0FB3F149
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:UAMEU - Univerza Alma Mater Europaea
Opis:Uvod: Število starejše populacije vsako leto narašča, kar pa postavlja nove izzive za celotno populacijo. Velik poudarek v obdobju staranja je predvsem na duševnem zdravju, katero je ključno za kakovosten način življenja vsakega starejšega odraslega. Umetnostne terapije, zlasti likovne, se vse bolj uporabljajo kot način spodbujanja duševnega zdravja in socialne vključenosti starejših odraslih z motnjami v duševnem razvoju. Namen raziskave je bil preveriti kakšen pomen imajo likovne aktivnosti na splošno počutje starejših odraslih z motnjami v duševnem razvoju. Metode: Naloga je temeljila na kvalitativni raziskavi, preko katere smo izvedli polstrukturirane intervjuje z zaposlenimi ter metodo opazovanja z udeležbo pri kateri smo tekom izvajanja likovnih aktivnosti opazovali udeležene starejše odrasle z motnjami v duševnem razvoju. Analiza polstruktuiranih intervjujev je bila izvedena s pomočjo transkripcije ter odprtega in osnega kodiranja. Pridobljeni podatki s strani polstruktuiranih intervjujev so nam omogočili poglobljeno razumevanje pomena likovnih aktivnosti. Rezultati: Ugotovili smo, da so starejši odrasli z motnjami v duševnem razvoju po likovnih aktivnostih srečnejši, sproščeni in zadovoljni. Opaziti je bilo več socializacije, samozavesti in dobrega počutja. Rezultati so pokazali, da je umetnostna terapija pomembno orodje za izboljšanje kakovosti življenja starejših odraslih z motnjami v duševnem razvoju. Razprava in zaključek: Umetnostna terapija pozitivno vpliva na duševno zdravje starejših odraslih z motnjami v duševnem razvoju, kar pripomore k njihovemu boljšemu počutju in aktivnejšemu življenju. V prihodnosti bi bilo dobro, da se tovrstne dejavnosti vključujejo v vsakodnevno oskrbo starejših odraslih z motnjami v duševnem razvoju, saj imajo ključen pomen za kakovosten potek staranja in načina življenja v tretjem življenjskem obdobju.
Ključne besede:motnje v duševnem razvoju, likovne aktivnosti, likovna terapija, pomen
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:N. Urek
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:48 str., [10] f. pril.
PID:20.500.12556/ReVIS-12328 Novo okno
UDK:616.899-053.88(043.2)
COBISS.SI-ID:251030787 Novo okno
Datum objave v ReVIS:30.09.2025
Število ogledov:157
Število prenosov:6
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:Introduction: The aging population presents new challenges, especially regarding mental health. Art therapies, particularly visual arts, are increasingly used to promote well-being and social inclusion among older adults with intellectual disabilities. The purpose of the study was to examine the significance of visual arts activities on the general well-being of older adults with intellectual disabilities. Methods: The task was based on qualitative research, through which we conducted semi-structured interviews with employees and used a participatory observation method, in which we observed older adults with intellectual disabilities participating in art activities. The analysis of semi-structured interviews was carried out using transcription and open and axial coding. The data obtained from the semi-structured interviews enabled us to gain an in-depth understanding of the importance of art activities. Results: We found that older adults with intellectual disabilities were happier, more relaxed, and more satisfied after participating in art activities. There was a noticeable increase in socialization, self-confidence, and well-being. The results showed that art therapy is an important tool for improving the quality of life of older adults with intellectual disabilities. Discussion and conclusion: Art therapy has a positive effect on the mental health of older adults with intellectual disabilities, contributing to their well-being and a more active life. In the future, it would be beneficial to include such activities in the daily care of older adults with intellectual disabilities, as they are crucial for quality aging and quality of life in the third stage of life.
Ključne besede:intellectual disabilities, art, activities, art therapy, meaning, SEC-Sožitje Ptuj


Nazaj