Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Spopadanje z izzivi: raziskovanje strategij soočanja in odpornosti med ukrajinskimi vojnimi begunci v Sloveniji
Avtorji:ID Tolmacheva, Maryna (Avtor)
ID Oravecz, Robert (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Mikulan, Janja (Komentor)
Datoteke:.pdf 12204$$zakljucno_delo.pdf (3,18 MB)
MD5: 7AD28FB3C8FBE3DC911D8FC9EE470879
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FUDS - Fakulteta za uporabne družbene študije
Opis:Following Russia’s full-scale invasion of Ukraine in February 2022, millions of Ukrainians were forced to flee their homes. Some sought refuge in Slovenia, where this study investigates their psychosocial challenges, coping strategies, and subjective mental health. Based on qualitative interviews with 16 participants, the research provides insight into the lived experiences of displaced Ukrainians. In parallel, the study critically examines the broader concept of "Ukrainian resilience," questioning whether it represents genuine adaptive capacity or functions as a rhetorical device that shifts responsibility from structural support to individual perseverance. Consistent with findings across Europe and in Slovenia, the results reveal complex psychosocial challenges, including war-related distress, post-migration stressors, and structural barriers related to employment, housing, and healthcare. Participants employed a range of coping strategies, with emotion-focused approaches (e.g., social support, acceptance, distraction) more common than problem-focused ones. While many demonstrated resilience, instances of maladaptive coping (e.g., avoidance) suggest resource depletion and chronic stress, reinforcing the need for targeted psychosocial support. Mental health concerns were widespread, including symptoms of anxiety, depression, and somatic distress, often exacerbated by limited access to formal care. The findings are interpreted through established theoretical frameworks, including Lazarus and Folkman’s transactional model and Hobfoll’s conservation of resources theory. These emphasize the dynamic interaction between individual resources and environmental demands. Aligning with Miller and Rasmussen’s work, the study confirms that forced displacement experience and adaptation are shaped by both pre- and post-migration factors. Ultimately, the study argues for a nuanced, context-sensitive understanding of resilience and calls for systemic, integrative policies that move beyond individualistic narratives. It offers practical insights for mental health professionals, policymakers, and those implementing integration programs committed to supporting displaced populations in sustainable and inclusive ways.
Ključne besede:Ukrainian refugees in Slovenia, resilience, psychosocial challenges, coping, mental health
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/ReVIS-12429 Novo okno
Datum objave v ReVIS:15.10.2025
Število ogledov:158
Število prenosov:5
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Navigating challenges: Exploring Coping Strategies and Resilience among Ukrainian War Refugees in Slovenia
Opis:Po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022 je bilo več milijonov Ukrajincev prisiljenih zapustiti svoje domove. Nekateri so zato poiskali zatočišče v Sloveniji, kjer ta študija preučuje njihove psihosocialne izzive, strategije spoprijemanja in subjektivno duševno zdravje. Na podlagi kvalitativnih intervjujev (n = 16) raziskava ponuja vpogled v življenjske izkušnje razseljenih Ukrajincev. Vzporedno študija kritično obravnava širši koncept »ukrajinske odpornosti« ter preverja, ali ta odraža resnično prilagoditveno sposobnost ali zgolj služi kot retorično orodje, ki preusmerja odgovornost z institucionalne podpore na posameznikovo odpornost. V skladu z ugotovitvami iz drugih evropskih držav in Slovenije rezultati razkrivajo kompleksne psihosocialne izzive, vključno s stisko zaradi vojne, stresorji po migraciji ter strukturnimi ovirami na področju zaposlovanja, bivanja in dostopa do zdravstvenega varstva. Udeleženci so uporabljali različne strategije spoprijemanja s stresom, pri čemer so bile čustveno usmerjene strategije (npr. iskanje socialne podpore, sprejemanje, odvračanje pozornosti) pogostejše od usmerjenih na problem. Čeprav je bila odpornost pogosto prisotna, so se pojavile tudi neadaptivne strategije (npr. izogibanje), kar kaže na izčrpanost virov in kronični stres ter potrjuje potrebo po ciljno usmerjeni psihosocialni podpori. Težave v duševnem zdravju so bile izrazite, vključno s simptomi anksioznosti, depresije in somatske stiske, ki so jih pogosto poslabšale omejene možnosti dostopa do formalne oskrbe. Ugotovitve so interpretirane skozi uveljavljene teoretične okvire, vključno s transakcijskim modelom Lazarusa in Folkman ter teorijo ohranjanja virov Hobfolla, ki poudarjata dinamično interakcijo med individualnimi viri in okoljskimi zahtevami. V skladu z delom Millerja in Rasmussena študija potrjuje, da sta izkušnja prisilne razselitve in psihosocialno prilagajanje oblikovana tako s predmigracijskimi kot tudi s pomigracijskimi dejavniki. Študija zagovarja bolj niansirano in na kontekst občutljivo razumevanje odpornosti ter poziva k sistemskim in celostnim politikam, ki presegajo individualistične pristope. Strokovnjakom na področju duševnega zdravja, oblikovalcem politik in integracijskih programov študija ponuja praktične usmeritve za trajnostno in vključujočo podporo razseljenim osebam.
Ključne besede:ukrajinski begunci v Sloveniji, odpornost, psihosocialni izzivi, spoprijemanje, duševno zdravje


Nazaj