Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Percepcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov pri obravnavi pacientov z epileptičnimi napadi na enotah intenzivne nege : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvena nega
Avtorji:ID Lisec, Tadeja (Avtor)
ID Lovrečič, Mercedes (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:URL https://d.cobiss.net/repository/si/files/260686339/168339/Lisec_Tadeja_md_2025.pdf
 
.pdf Lisec_Tadeja_md_2025.pdf (2,89 MB)
MD5: 72140CDD5C7DD1BE69BB7A13B53D5363
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:UAMEU - Univerza Alma Mater Europaea
Opis:Epileptični napadi predstavljajo eno izmed akutnih in klinično zahtevnih stanj, ki pogosto zahtevajo hitro in usklajeno ukrepanje zdravstvenega osebja. Namen magistrskega dela je bil preučiti, kako medicinske sestre in zdravstveni tehniki v slovenskih bolnišnicah zaznavajo obravnavo epileptičnih napadov, kakšna je njihova zaznana pripravljenost, stopnja samozavesti in doživljanje stresa v tovrstnih situacijah. Raziskava je bila zasnovana kot kvantitativna presečna študija, v kateri je sodelovalo 96 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov različnih bolnišničnih ustanov. Podatki so bili zbrani s pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika, analizirani pa z deskriptivnimi in inferenčnimi statističnimi metodami. Rezultati raziskave so v celoti potrdili dve izmed zastavljenih hipotez, dve hipotezi sta bili delno potrjeni, ena hipoteza pa je bila ovržena. Večina anketirancev je obravnavo epileptičnega napada ocenila kot zahtevno, kar je bilo najpogosteje povezano s pomanjkanjem specifičnega znanja in izkušenj. Daljše delovne izkušnje so bile povezane z višjo stopnjo samozavesti, višja izobrazba pa z nižjo zaznano stopnjo stresa. Anketiranci so jasno izpostavili pomen simulacijskih vaj kot ključnega dejavnika za izboljšanje klinične pripravljenosti, medtem ko so številni izrazili nezadovoljstvo z obstoječimi protokoli, ki jih pogosto ocenjujejo kot zastarele, nepregledne ali celo neobstoječe. Ugotovitve raziskave poudarjajo pomembno vlogo organizacijskih dejavnikov dostopnosti izobraževanj, jasnih kliničnih smernic in prisotnosti mentorske podpore pri oblikovanju strokovno varnega in psihološko podprtega delovnega okolja. Na podlagi empiričnih izsledkov so v delu predstavljena konkretna priporočila, ki vključujejo uvedbo rednih simulacij, razvoj nacionalno usklajenih protokolov, krepitev timskega mentorstva ter večje vključevanje zaposlenih v oblikovanje strokovnih smernic.
Ključne besede:epileptični napadi, epilepsija, intenzivna nega, percepcija, medicinske sestre
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:T. Lisec
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:80 str., [22] str. pril.
PID:20.500.12556/ReVIS-12636 Novo okno
UDK:616.853(043.5)
COBISS.SI-ID:260686339 Novo okno
Datum objave v ReVIS:09.12.2025
Število ogledov:114
Število prenosov:6
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:Epileptic seizures represent one of the acute and clinically demanding conditions that often require swift and coordinated response from healthcare professionals. The aim of this master's thesis was to examine how healthcare workers in Slovenian hospitals perceive the management of epileptic seizures, their perceived preparedness, level of self-confidence, and experience of stress in such situations. The research was designed as a quantitative cross-sectional study involving 96 healthcare professionals from various hospital institutions. Data were collected through a structured questionnaire and analyzed using descriptive and inferential statistical methods. The research results fully confirmed two of the proposed hypotheses, partially confirmed two, and rejected one. The majority of respondents evaluated the management of epileptic seizures as challenging, which was largely associated with a lack of specific knowledge and experience. Longer professional experience correlated with higher levels of self-confidence, while a higher level of education was associated with lower perceived stress. Respondents clearly emphasized the importance of simulation exercises as a key factor for improving clinical preparedness, and many expressed dissatisfaction with existing protocols, which were often perceived as outdated, unclear, or non-existent. The findings highlight the significant role of organizational factors such as access to training, clear clinical guidelines, and the presence of mentoring support in shaping a professionally safe and psychologically supportive working environment. Based on empirical findings, the thesis presents concrete recommendations, including the implementation of regular simulations, the development of nationally harmonized protocols, strengthening of team-based mentorship, and increased involvement of healthcare staff in the design of clinical guidelines.
Ključne besede:epileptic seizures, epilepsy, intensive care, perception, nurses


Nazaj