Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Primerjava ureditve zakonodajnega referenduma po Ustavi RS 1991 in po ustavnem zakonu 2013 : diplomsko delo
Avtorji:ID Murgić, Sandra (Avtor)
ID Igličar, Albin (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf RAZ_Murgic_Sandra_i2016.pdf (721,47 KB)
MD5: 427F78CB0D0986F6B5317F0ADEFAB225
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FDŠ - Nova Univerza - Fakulteta za državne in evropske študije
Opis:Leta 2013 sprejeti ustavni zakon je povsem na novo uredil institut zakonodajnega referenduma v slovenski pravni ureditvi. Pred temi na novo uvedenimi omejitvami in prepovedmi je bilo po Ustavi Republike Slovenije iz leta 1991 dovoljeno zakonodajni referendum razpisati na zahtevo najmanj tretjine poslancev, državnega sveta ali najmanj štirideset tisoč volivcev. Takratna Ustava ni določila nikakršnih omejitev glede vprašanj ali vrst zakonov, o katerih je mogoče odločati na zakonodajnem referendumu, predlog pa je bil na referendumu sprejet, če je zanj glasovala večina volivcev, ki so glasovali. Po novi ustavni ureditvi lahko zakonodajni referendum zahteva le najmanj štirideset tisoč volivcev, referenduma ni dopustno razpisati za nekatere vrste zakonov, legitimnost referendumske odločitve pa krepi kvorum zavrnitve. Prav tako je bil namesto potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma. Pravna ureditev zakonodajnega referenduma pa se je tudi v vmesnem času večkrat spremenila, saj je Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi skozi leta doživel kar nekaj novel. Največjo spremembo je prinesla razveljavitev predhodnega zakonodajnega referenduma in natančnejša opredelitev naknadnega referenduma.
Ključne besede:zakonodajni referendum, ustavni zakon, neposredna demokracija, referendumska iniciativa, ustava, Slovenija, diplomske naloge
Kraj izida:Kranj
Kraj izvedbe:Kranj
Založnik:[S. Murgić]
Leto izida:2016
Leto izvedbe:2016
Št. strani:IV, 47 str.
PID:20.500.12556/ReVIS-1637 Novo okno
UDK:342.573(497.4)(043.2)
COBISS.SI-ID:1024558689 Novo okno
Opomba:Dipl. delo 1. stopnje bolonjskega študija;
Datum objave v ReVIS:24.08.2017
Število ogledov:3743
Število prenosov:144
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:The constitutional act passed in 2013 has completely reorganized the institution of legislative referendum in the Slovenian legislative regulation. Prior to these newly implemented restrictions and prohibitions, it was allowed, according to the Constitution of the Republic of Slovenia from 1991, to call a legislative referendum at the request of a minimum of one third of the National Assembly deputies, the National Council, or a minimum of 40,000 voters. The former Constitution did not place any restrictions on what kind of issues and laws could be put to a referendum; a proposal was passed in a referendum if it was voted for by the majority of those who went to vote. Under the new constitutional arrangement, the legislative referendum can be demanded only by a minimum of 40,000 voters, it cannot be called in connection with particular laws, and the rejection quorum strengthens the legitimacy of referendum decision. Additionally, the abrogation model of legislative referendum has been implemented instead of the confirmation model. In the meantime, the regulation of legislative referendum has changed several times as well since several amendment acts have been approved to the Referendum and Popular Initiative Act over the years. The biggest change has been brought about by the repeal of preliminary legislative referendum and the more exact definition of subsequent referendum.


Nazaj