| Title: | Diskrecija v upravnem odločanju pri izdaji orožne listine |
|---|
| Authors: | Hrastnik, Martin (Author)
Dujić, Slobodan (Mentor) More about this co-author...  |
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Work type: | Bachelor thesis/paper |
|---|
| Tipology: | 2.11 - Undergraduate Thesis |
|---|
| Organization: | EVRO-PF - Nova Univerza - European Faculty of Law |
|---|
| Abstract: | Materialno upravno pravo določa pravice in obveznosti pravnih subjektov, ki se uveljavljajo v upravnem postopku. Pomembna značilnost upravnega postopka je, da morajo organi, ki vodijo upravni postopek in odločajo v konkretnih upravnih zadevah, sočasno varovati tako javni interes kot tudi pravice posameznikov %strank oziroma fizičnih oseb in različnih pravnih subjektov. Upravni postopek je presečišče, ki naj zagotovi, da sta javni interes in zasebni interes uravnotežena. Vsak upravni postopek mora upravni organ voditi skladno s temeljnimi načeli in pravnimi pravili splošnega upravnega postopka, ki predstavljajo minimalne procesne standarde. Osrednje mesto med temeljnimi načeli ima načelo zakonitosti, ki določa, da morajo upravni organi o konkretnih pravicah in obveznostih posameznikov odločati na podlagi ustave in zakonov. Načelo zakonitosti vpliva na nastanek in razvoj pravno vezanih odločb. Pravno vezana odločba je tista, za katero je zakon ali predpis, ki temelji na zakonu, že vnaprej določil, kakšna mora biti vsebina odločbe glede na ugotovljeno dejansko stanje. V posameznih primerih iz materialnih upravnih predpisov izhaja, da je zakonodajalec upravni organ pooblastil, da o upravni zadevi diskrecijsko odloči. Upravni organ pri diskrecijskem odločanju ni pravno nevezan.Upravna odločba mora biti izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, ki izhaja iz določb zakona. Diskrecijska pravica upravnemu organu omogoča, da glede na ugotovljeno dejansko stanje izbere med več pravno mogočimi odločitvami tisto, ki je, ob upoštevanju javnega interesa, najbolj ustrezna. S primerom diskrecijskega odločanja se srečamo v postopku izdaje orožne listine, ko vlagatelj zahteve navede, da orožje potrebuje zaradi ogrožene osebne varnosti. Ker iz zakona ne izhaja vsebinska konkretizacija "ogrožanje osebne varnosti", mora stranka v vlogi navesti dokaze, iz katerih izhaja, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev svoje varnosti potreboval varnostno orožje. Upravni organ nato skrbno pretehta vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj v skladu s pravili upravnega postopka in diskrecijsko odloči o upravičenosti do varnostnega orožja. V primeru, da organ zavrne vlogo za izdajo orožne listine, ima vlagatelj možnost uveljaviti presojo zakonitosti diskrecijskega odločanja v obliki upravnega nadzora in sodnega nadzora. |
|---|
| Keywords: | upravno pravo, upravni postopek, načelo zakonitosti, javni interes, diskrecija, orožna listina |
|---|
| Year of publishing: | 2017 |
|---|
| Publisher: | [M. Hrastnik] |
|---|
| Source: | Ljubljana |
|---|
| COBISS_ID: | 2053142966 |
|---|
| UDC: | 342:623.41/.42(043.2) |
|---|
| Note: | Dipl. delo 1. stopnje bolonjskega študija;
|
|---|
| Views: | 5284 |
|---|
| Downloads: | 273 |
|---|
| Files: |  RAZ_Hrastnik_Martin_i2017.pdf (665,40 KB)
|
|---|
| | | Metadata: |     |
|---|
| | | | Average score: | (0 votes) |
|---|
| Your score: | Voting is allowed only for logged in users. |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |