Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Identiteta tožbenega zahtevka : diplomsko delo
Avtorji:ID Žura, Katja (Avtor)
ID Dežman, Aljoša (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf RAZ_Zura_Katja_i2017.pdf (572,48 KB)
MD5: F81B7108444CE34F24D2D0858814FCC3
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
Opis:Stranke civilnega postopka pravno varstvo najpogosteje uveljavljajo v obliki tožbe, tožbeni zahtevek predstavlja eno izmed obligatornih sestavin vsake tožbe. Vsaka tožba mora imeti določen tožbeni zahtevek, kar pomeni, da mora biti natančno opredeljeno, o čem naj sodišče odloči, saj sodišče ne sme odločiti preko ali mimo zahtevka. Vprašanje vsebine tožbenega zahtevka je v teoriji opredeljeno kot vprašanje o identiteti tožbenega zahtevka. Sistematično lahko teoretična stališča razdelimo v dve večji skupini, in sicer materialnopravno teorijo in procesno teorijo. Materialnopravna ali civilistična teorija gleda na pojem tožbenega zahtevka z vidika zahtevka materialnega prava, kar pomeni, da išče povezave med njima. Teorija se je razvila v treh različicah: poznamo klasično civilistično teorijo, modificirano civilistično teorijo in novejšo, vse pa iščejo povezavo med materialnim in procesnim zahtevkom; tožbeni zahtevek torej opredeljujejo z zahtevkom materialnega prava. Na drugi strani procesna teorija zagovarja ločnico med procesnim in materialnim zahtevkom. Podvrste procesne teorije so čista procesna, ki je na stališču, da je vsebina tožbenega zahtevka tožbeni predlog, ter procesna ekvivalenčna teorija, ki tožbeni zahtevek opredeljuje s tožbenim predlogom in dejanskim stanjem. Kot neko vmesno teorijo pozna še sintetično teorijo, pri kateri gre v osnovi za procesno teorijo, vendar povezavo tožbenega zahtevka išče z zahtevkom materialnega prava. Razumevanje identitete tožbenega zahtevka je pomembno predvsem pri procesnih situacijah, kot so objektivna kumulacija zahtevkov, sprememba tožbe, litispendenca in institut pravnomočnosti; gre za vprašanje, ali so v posameznih situacijah zahtevki identični ali gre za različne zahtevke. Na podlagi stališč posameznih teorij lahko pridemo do različnih rezultatov.
Ključne besede:civilno pravo, tožbe, tožbeni zahtevki, litispendenca, pravnomočnost, diplomske naloge, bolonjski program
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:[K. Žura]
Leto izida:2017
Leto izvedbe:2017
Št. strani:VI, 45 str.
PID:20.500.12556/ReVIS-4833 Novo okno
UDK:347.953(043.2)
COBISS.SI-ID:2053168054 Novo okno
Opomba:Dipl. delo 1. stopnje bolonjskega študija; univerzitetni študijski program Pravo I;
Datum objave v ReVIS:16.08.2018
Število ogledov:4997
Število prenosov:431
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Nemški jezik
Opis:Die Prozessparteien stellen den Antrag auf Gewährung von Rechtsschutz am häufigsten in Form einer Klage. Der Klageantrag stellt einen der obligatorischen Klageinhalte dar. Jede Klage muss ein genau bestimmtes Klagebegehren enthalten. Das Klagebegehren ist der Antrag des Klägers auf Fällung eines Urteils mit bestimmten Inhalt. Dies bedeutet eine genaue Definition darüber, worüber das Gericht einen Urteil fällen soll. Das Gericht soll so nicht an den Antrag vorbei entscheiden. Die Frage nach dem Inhalt des Klageantrags ist in den Streitgegenstandstheorien als die Frage nach der Identität des Klageantrags definiert. Theoretische Standpunkte können wir systematisch in zwei größere Gruppen teilen: in die Lehre über den materiellrechtlichen Anspruch als Streitgegenstand und in die prozessuale Streitgegenstandstheorie. Materiellrechtliche oder zivilistische Theorie beschäftigt sich mit dem Begriff des Klageantrags in der Auffassung, dass der Gegenstand des Rechtsstreits der materiellrechtliche Anspruch sein soll und sucht daher die Verbindungen. Die Theorie entwickelte sich in drei Varianten: die ältere Lehre, modifizierte Lehren von materiellrechtlichen Anspruch und die neuere Lehre. Sie alle suchen die Verbindungen zwischen materiellem und prozessuellem Klageantrag und definieren folglich Klageantrag mit dem Materiellrechtsantrag. Auf der anderen Seite befürwortet die prozessuelle Theorie die Abgrenzung zwischen prozessualen Rechtsantrag und Materiellenrechtsantrag. Die Untersorten der Prozessualtheorie sind: der eingliedrige Streitgegenstand, gemäß dem Inhalt des Klageantrags gleich Sachentscheidungsantrag ist und der zweigliedrige Streitgegenstandstheorie, die den Klageantrag mit Sachentscheidungsantrag und Tatsachenbehauptungen begründet. Als eine Art Zwischentheorie gilt die vermittelnde Theorie, bei welcher es sich um eine Prozessualtheorie handelt, dennoch gibt es hier eine Verbindung des Klageantrags mit dem materiellrechtlichen Antrag. Das Verständnis der Identität des Klageantrags ist wichtig vor allem beim Verständnis der Prozesssituationen wie bei der objektiven Klagehäufung, Klageänderung, Rechtshängigkeit und Rechtskraft. Es handelt sich um die Frage ob in einzelnen Situationen die Anträge identisch sind oder es sich um unterschiedliche Anträge handelt. Auf Basis der Standpunkte der jeweiligen Theorie kommt man zu den unterschiedlichen Resultaten.


Nazaj