| Naslov: | Pravna regulacija virtualnih valut |
|---|
| Avtorji: | Pfeifer, Jure (Avtor)
Puharič, Krešimir (Mentor) Več o soavtorju...  |
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta |
|---|
| Opis: | Denar je v zgodovini zavzemal različne oblike: od blagovnega denarja v obliki živine in drugih predmetov, preko kovanega denarja do papirnatega in knjižnega denarja. S tehnološkim razvojem pase je pojavila tudi elektronska oz. digitalna oblika denarja. Ena izmed oblik denarja v širšem pomenu besede so tudi virtualne valute. Čeprav enotne definicije virtualnih valut ni, bi jih lahko označili kot digitalni denar, ki nima položaja zakonitega plačilnega sredstva.Pojav virtualnih valut sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Sprva so bile le del spletnih iger v obliki virtualnega blaga, kasneje pa so postale samostojne platforme. Magistrska naloga obravnava različne sisteme virtualnih valut,in sicer zaprte, hibridne in odprte. Zaradi splošne popularnosti, predvsem pa širše uporabnosti, se naloga osredotoča na odprt sistem, za katerega je značilna zamenljivost virtualnih enot z realnimi denarnimi enotami. Natančneje: osredotoča se na odprto in decentralizirano virtualno valuto, imenovano bitcoin. Ta predstavlja inovacijo tako v finančno-tehnološkem kot tudi v pravnem svetu, saj ustrezna zakonodaja na področju virtualnih valut še ni popolnoma izoblikovana. Magistrska naloga obravnava trenutno stanje pravne ureditve virtualnih valut in jih uvršča v obstoječe kategorije, med drugim v kategorijo finančnih instrumentov, plačilnih sredstev, blaga idr. Primerjalnopravno se obravnava virtualnih valut od države do države močno razlikuje. V ZDA so pretežno obravnavane kot blago, na ravni EU pravna ureditev ni dorečena in je odvisna od posameznih držav članic, ki v večini primerov podajajo zgolj negativne definicije virtualnih valut, torej: da niso zakonito plačilno sredstvo. V nekaterih državah EU jih štejejo za zasebna plačilna sredstva, v drugih za finančne instrumente, medtem ko se v preostalih do statusa virtualnih valut še niso opredelili.Virtualne valute uporabljajo tudi storilci kaznivih dejanj, predvsem v okviru kaznivega dejanja pranja denarja. Magistrska naloga nudi primerjalnopravni vpogled v področje preprečevanja pranja denarja v zvezi z virtualnimi valutami. |
|---|
| Leto izida: | 2017 |
|---|
| Založnik: | [J. Pfeifer] |
|---|
| Izvor: | Ljubljana |
|---|
| UDK: | 336.74:004(043.2) |
|---|
| COBISS_ID: | 2053227190 |
|---|
| Opomba: | Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija;
|
|---|
| Število ogledov: | 2658 |
|---|
| Število prenosov: | 180 |
|---|
| Datoteke: |  RAZ_Pfeifer_Jure_i2017.pdf (1,43 MB)
|
|---|
| | | Metapodatki: |     |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |