| Naslov: | Kaznivi dejanji razžalitve in obrekovanja : diplomsko delo |
|---|
| Avtorji: | ID Radončič, Medina (Avtor)
ID Šepec, Miha (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  RAZ_Radoncic_Medina_i2018.pdf (1,24 MB)
MD5: E6150243A725C6FE9EDD4B884D427DD1
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Kazniva dejanja so opredeljena v Kazenskem zakoniku (KZ-1 Uradni list RS, št. 55/08), in sicer kot človekova protipravna dejanja, ki jih zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kazniva in hkrati določa njihove znake ter kazen za krivega storilca. Za kazniva dejanja se štejejo vsa tista dejanja, ki so protipravna in hkrati dosegajo tolikšno stopnjo družbene nevarnosti, da upravičujejo kaznovanje. Med kaznivimi dajanji sta tudi kaznivo dejanje razžalitve (158. člen) ter kaznivo dejanje obrekovanja (159. člen), na kateri smo se osredotočili v diplomskem delu. Obe obravnavani kaznivi dejanji v splošnem veljata za kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime. S tovrstnimi kaznivimi dejanji se ogroža predvsem dostojanstvo posameznika, nastajajo pa, kadar se sogovornik odmakne od moralnega in etičnega vedenja, vrednotenja in/ali izražanja. V demokratični državi sta zavzemanje in skrb za človekove pravice temelj. Dve izmed pomembnih človekovih pravic obravnavamo v diplomskem delu, in sicer svobodo govora oz. svobodo izražanja ter čast in dobro ime. Na tem delu pridemo do kritičnega razmerja med svobodo govora in pravico do dostojanstva posameznika, saj med njima tičita obravnavani kaznivi dejanji razžalitve ter obrekovanja. Svoboda govora ne pomeni, da lahko komur koli rečeš kar koli. Iz ustave izhaja pravica do dostojanstva, ki jo mora vsak posameznik upoštevati in spoštovati. Kako se rešujejo dileme razmerja med svobodo govora in pravico do posameznikovega dostojanstva, smo raziskali v analizi sodnih praks Evropskega sodišča za človekove pravice. Osredotočili pa smo se tudi na novinarstvo, saj je v Kazenskem zakoniku določena dvakrat višja kazen za kazniva dejanja, ki so storjena s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja. In prav novinarji so največkrat izpostavljeni tovrstnim kaznivim dejanjem. Bodisi z ene bodisi druge strani. |
|---|
| Ključne besede: | razžalitev, obrekovanje, kazniva dejanja, svoboda izražanja, čast in dobro ime, kazensko pravo |
|---|
| Kraj izida: | Ljubljana |
|---|
| Kraj izvedbe: | Ljubljana |
|---|
| Založnik: | [M. Radončič] |
|---|
| Leto izida: | 2018 |
|---|
| Leto izvedbe: | 2018 |
|---|
| Št. strani: | V, 39 str. |
|---|
| PID: | 20.500.12556/ReVIS-5532 |
|---|
| UDK: | 343.63(043.3) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 2053258934 |
|---|
| Opomba: | Dipl. delo 1. stopnje bolonjskega študija;
|
|---|
| Datum objave v ReVIS: | 12.03.2019 |
|---|
| Število ogledov: | 4354 |
|---|
| Število prenosov: | 259 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
