Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Ustavni položaj sodstva v slovenskem pravnem sistemu in institut t. i. "exceptio illegalis" : diplomsko delo
Avtorji:ID Mlakar, Maša (Avtor)
ID Dujić, Slobodan (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf RAZ_Mlakar_Masa_i2019.pdf (884,40 KB)
MD5: 772387445FBF750E25E10ED6CE278742
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Delo zaključne refleksije študija
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
Opis:Razmerje med upravnim pravom in sodstvom je razmerje med avtonomno izvršilno in avtonomno sodno oblastjo. Upravno pravo se opredeljuje kot državno sankcionirani sistem pravil in načel, ki pretežno kogentno urejajo pravice in obveznosti posameznikov in zasebnopravnih subjektov, ko obstaja dejansko ali potencialno nasprotje med javnim in zasebnim interesom. Teoretično gledano, se upravno pravo smatra kot javno pravo, kakor hitro se država pri svojem delovanju posluži svojih oblastnih sredstev v razmerju do posameznih subjektov (de iure imperii). Sodna funkcija v formalnem pogledu je tista funkcija, ki jo opravljajo sodni organi. V materialnem pogledu pa je funkcija sodstva predvsem v tem, da v konkretnem primeru določi, kateri predpis velja za konkreten primer, da torej primerja dejansko stanje z vsebino pravne norme. Exceptio illegalis je pravni institut, ki se opredeljuje kot pravica oz. dolžnost sodnika, da uporabi ta institut, če meni, da podzakonski akt, ki bi ga moral pri sojenju uporabiti, ni v skladu z ustavo ali zakonom. Poenostavljeno, podzakonskega akta ne sme uporabiti in ga mora ignorirati. Za razliko od sodnikov pa te pravice nimajo upravni organi. Pravni institut je urejen v različnih pravnih virih, gotovo najpomembnejši je Ustava Republike Slovenije, ki ta institut za sodstvo ureja v 125. členu. Za upravne organe pa je v zvezi s tem relevantna podlaga v 120. členu Ustave Republike Slovenije in v 6. členu Zakona o splošnem upravnem postopku.
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:[M. Mlakar]
Leto izida:2019
Leto izvedbe:2019
Št. strani:VII, 77 str.
PID:20.500.12556/ReVIS-6033 Novo okno
UDK:340.131:347.99(497.4)(043.2)
COBISS.SI-ID:2048003556 Novo okno
Opomba:Dipl. delo 1. stopnje bolonjskega študija; Nasl. z nasl. zaslona; Opis vira z dne 13. 9. 2019;
Datum objave v ReVIS:18.09.2019
Število ogledov:4202
Število prenosov:443
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:The relation between the administrative law and the judiciary is a relation between an autonomous executive and an autonomous judicial power. The administrative law is defined as a by the State sanctioned system of rules and principles, which are mostly congenially regulating the rights and obligations of individuals and subjects of private law, when there is an actual or potential contrast between public and private interests. Theoretically, the administrative law is considered as public law as soon as the State uses its authoritative resources in relation to individual subjects (de iure imperii). From the formal perspective, the judicial function is the function, carried out by judicial organs. From the material perspective, the judicial function is above all used in concrete cases to decide, which regulation applies in the concrete case, meaning that it compares the actual state with the content of the legal principle. Exceptio illegalis is a legal concept, which is being defined as a right or obligation of the judge to use the concept, if he thinks that the byelaw, which he should use in the ruling, is not in compliance with the institution or law. In other words, he is not allowed to use the byelaw and has to ignore it. Unlike judges, administrative organs do not have this right. The legal concept is regulated in different legal acts, the most important one is certainly the Constitution of the Republic of Slovenia, which regulates this concept for the judiciary in article 125. The relevant basis for administrative organs can be found in article 120 of the Constitution of the Republic of Slovenia and in article 6 of the General Administrative Procedure Act.
Ključne besede:Ustavnost


Nazaj