Title: | Poklicna molčečnost in varovanje osebnih podatkov pacienta na področju zdravstvene nege : diplomsko delo visokošolskega strokovnega programa prve stopnje "zdravstvena nega" |
---|
Authors: | ID Terseglav, Katja (Author) ID Skela-Savič, Brigita (Mentor) More about this mentor... |
Files: | Terseglav_Katja.pdf.pdf (1,06 MB) MD5: D424D4D42DEC2C07BE601E863D3A605E
|
---|
Language: | Slovenian |
---|
Work type: | Bachelor thesis/paper |
---|
Typology: | 2.11 - Undergraduate Thesis |
---|
Organization: | FZAB - Angela Boškin Faculty of Health Care
|
---|
Abstract: | Teoretična izhodišča: Poklicna molčečnost in varovanje osebnih podatkov je v današnjem času razvite informacijske tehnologije in amoralnosti tema, ki jo je potrebno raziskovati in na podlagi dobljenih rezultatov predlagati spremembe, ki bi lahko privedle do izboljšav. Cilj: Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti mnenja in stališča zaposlenih v zdravstveni negi na področju poklicne molčečnosti in varovanja osebnih podatkov pacienta. Zanimalo nas je ali izvajalci zdravstvene nege poznajo zakonodajo in etični kodeks na področju poklicne molčečnosti in varovanja osebnih podatkov, prav tako pa smo želeli ugotoviti ali le-to upoštevajo pri vsakodnevnem delu. Metoda: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi empiričnega raziskovanja. Uporabili smo anketni vprašalnik, ki je bil razdeljen v štiri vsebinske sklope. Zbiranje podatkov smo izvedli v Splošni bolnišnici Jesenice (SBJ) v času od 4. do 11. novembra 2010. Anketirali smo 50,79 % vseh zaposlenih v zdravstveni negi v SBJ. Vrnjenih je bilo 128 anketnih vprašalnikov, realizacija vzorca je bila 80 %. Rezultati so bili računalniško obdelani v statističnem programu SPSS 15.0 ter v programu Microsoft Excel. Rezultati: Največ anketirancev (t.j. 27,3 %) bi, če bi bili sami hospitalizirani, najboljmotilo posredovanje informacij nepooblaščenim oziroma pogovor med zaposlenimi. Da izdajo poklicne skrivnosti (molčečnosti) kazenski zakonik inkriminira kot kaznivo dejanje se strinja 90,6 % anketirancev in izkazalo se je, da obstaja statistično pomembna razlika v strinjanju med različnimi starostnimi skupinami (p=0,008), saj so anketiranci v starostni skupini 31 - 40 let izrazili večje strinjanje (4,8 0,4) kot starostne skupine 20 - 30 let(4,6 0,7) in 41 let in več (4,2 1,1). Odstotek anketirancev, ki je ocenilo, da ne bi kršilo poklicne molčečnosti je 80,3 %, izkazalo pa se je, daobstaja statistično pomembna razlika med skupinami glede na delovno dobo (p=0,024), saj so anketiranci z delovno dobo 11 - 20 let izrazili večje nestrinjanje s trditvijo, da bi pacientkino skrivnost povedali nekomu iz tima (1,3 0,7), kot tisti z delovno dobo 21 let ali več (1,7 0,8), ali tisti, zdelovno dobo 0 - 10 let (1,9 1,1). Anketiranci s srednješolsko izobrazbo sopokazali statistično pomembno večje strinjanje (3,2 1,3) od tistih z visokošolsko (2,6 1,3), da imajo možnost zagotoviti zasebnost ob sporočanju slabe novice pacientu (p= 0,032). Zakonodajo s področja poklicne molčečnosti in varovanja osebnih podatkov pacienta je ocenilo, da pozna 73,4 % anketirancev. Le 17,2 % anketirancev ve, kdo lahko odreši medicinsko sestro dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti. To, da ima zakon prednost pred etičnim načelom, meni 55,8 % anketiranih. Kar 78,6 % anketirancev ve, kdaj se medicinska sestra moralno ni dolžna držati poklicne molčečnosti, 73,5 % pa jih ve, kdo obravnava kršitve Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Razprava: Anketiranci menijo, da ne kršijo III. načela Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije oziroma da ustrezno postopajo glede varovanja osebnih podatkov. Podobno menijo tudi za svoje sodelavce, a so nekoliko manj gotovi. Dobro se zavedajo, kaj bi jih motilo, če bi bili sami v vlogi pacienta in tudi navajajo veliko kršitev. Pri tem nismo ugotavljali statistično pomembnih razlik glede izobrazbe, kar pripisujemo dejstvu, da gre pri tem predvsem za moralno držo, ki ni toliko povezana z le-to. Anketiranci so pokazali dokaj slabo znanje pri poznavanju zakonodaje, kar je verjetno posledica pomanjkljive izobrazbe in tudi premajhne stopnje zavedanja pomembnosti tega znanja. Dokaj dobro pa poznajo Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Izobrazba statistično pomembno vpliva na zavedanje glede ovir pri zagotavljanju zasebnosti. Ker postajata poklicna molčečnost in varovanje pacientovih pravic danes vedno bolj pomembna in ker težimo k vedno večji strokovnosti, bo to področje v prihodnje potrebno bolj vključiti v izobraževanje. Ključne besede:poklicna molčečnost, osebni podatek, etični kodeks, zakonodaja, pravica do zasebnosti, zdravstvena nega. |
---|
Place of publishing: | Jesenice |
---|
Place of performance: | Jesenice |
---|
Publisher: | [K. Terseglav] |
---|
Year of publishing: | 2011 |
---|
Year of performance: | 2011 |
---|
Number of pages: | 51 str. |
---|
PID: | 20.500.12556/ReVIS-823 |
---|
COBISS.SI-ID: | 66681857 |
---|
UDC: | 616-083:342.7(043.2) |
---|
Publication date in ReVIS: | 19.02.2016 |
---|
Views: | 5272 |
---|
Downloads: | 307 |
---|
Metadata: | |
---|
:
|
Copy citation |
---|
| | | Share: | |
---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |