Repository of colleges and higher education institutions

Show document
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Title:Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja zoper neprištevne storilce protipravnih dejanj : diplomsko delo
Authors:ID Križaj, Eva (Author)
ID Dežman, Zlatko (Mentor) More about this mentor... New window
Files:.pdf RAZ_Krizaj_Eva_i2021.pdf (512,21 KB)
MD5: E0FD34A7B3F12F0FA0BEB1CF9F67536D
 
Language:Slovenian
Work type:Final reflection paper
Typology:2.11 - Undergraduate Thesis
Organization:EVRO-PF - Nova Univerza - European Faculty of Law
Abstract:V diplomskem delu je na začetku na kratko predstavljen institut prištevnosti kot pravna domneva v kazenskem postopku. Navedeno pomeni, da prištevnost na temelju drugih dejstev velja za resnično in je ni treba dokazovati. V nadaljevanju je podrobno predstavljen institut neprištevnosti kot negativna opredelitev prištevnosti. Slednje pomeni, da se mora neprištevnost v kazenskem postopku dokazovati v vsakem posameznem oziroma konkretnem primeru. Da sodišče osebo lahko spozna za neprištevno, morajo biti izpolnjeni pogoji neprištevnosti skladno z zakonsko dikcijo drugega odstavka 29. člena Kazenskega zakonika. Na obravnavanem področju se kot ključno postavlja vprašanje, ali je za presojo neprištevnosti treba odrediti sodno (psihiatrično) izvedenstvo. Ker kazenskopravna teorija ne omogoča odgovorov na vprašanja o obstoju duševnih abnormnosti, je nujno, da sodišče za ugotovitev le-teh odredi psihiatrični pregled, če nastane sum, da storilec ob storitvi kaznivega dejanja ni bil prišteven, kot to narekuje prvi odstavek 265. člena Zakona o kazenskem postopku. Pomembno je, da izvedenec v mnenjih in izvidih ne uporablja pravnih terminov, saj lahko tako prevzame delo sodišča in s tem prekorači svoje pristojnosti. Izvedenec je tisti, ki ugotavlja obstoj duševne abnormnosti, sodišče pa bo na podlagi predloženih dokazov podalo vrednostno sodbo storilca. Sodišče na podlagi obstoja biološkega in psihološkega pogoja neprištevnosti storilcu protipravnega dejanja izreče oprostilno sodbo, lahko pa obdolžencu skladno z zakonsko določenimi pogoji izreče varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu po določbah 70.a člena Kazenskega zakonika ali pa varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po določbah 70.b člena Kazenskega zakonika.
Keywords:neprištevnost, psihiatrično izvedenstvo, varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, forenzična bolnišnica, človekove pravice
Place of publishing:Ljubljana
Place of performance:Ljubljana
Publisher:[E. Križaj]
Year of publishing:2021
Year of performance:2021
Number of pages:1 spletni vir (1 datoteka PDF (65 str.))
PID:20.500.12556/ReVIS-8767 New window
COBISS.SI-ID:102260739 New window
UDC:343(043.2)
Note:Dipl. delo 1. stopnje bolonjskega študija; Nasl. z nasl. zaslona; Opis vira z dne 24. 3. 2022;
Publication date in ReVIS:31.03.2022
Views:1611
Downloads:116
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
  
Share:Bookmark and Share


Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Secondary language

Language:English
Abstract:The thesis begins with the presentation of the legal construct of presumption of sanity in criminal proceedings. Accordingly, sanity is considered to be true on the basis of other facts and does not need to be proved. In the following chapter, the legal construct of insanity is presented in detail as a negative definition of sanity. This means that insanity in criminal proceedings must be proven in each individual case. In order for a court to find a person insane, the conditions of insanity must be fulfilled (§ 29.2. Criminal Code). In this area the key question is whether it is necessary to order a forensic (psychiatric) expert to assess insanity. As criminal law theory does not provide answers to questions about the existence of mental abnormalities, it is necessary for the court to order a psychiatric examination to determine these, if there is a suspicion that the offender was not sane (§ 265.1. Criminal Procedure Act). The expert should not use legal terms in order not to take over the work of the court. It is the expert who establishes the existence of a mental abnormality, while the court will make a value judgment about the offender on an evidential basis. Based on the existence of a biological and psychological condition of insanity, the court pronounces an acquittal of the offender, but may impose a safety measure of compulsory psychiatric treatment and care in an institution (§ 70.a Criminal Code) or at liberty (§ 70.b Criminal Code).


Back