| Naslov: | Pravica do zdravega življenjskega okolja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice |
|---|
| Avtorji: | Friškovec, Andreja (Avtor)
Mavčič, Arne (Mentor) Več o soavtorju...  |
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta |
|---|
| Opis: | Mednarodna skupnost je šele oktobra 2021 z resolucijo Sveta Združenih narodov za človekove pravice in julija 2022 z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov priznala pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekovo pravico. Te pravice instrumenti kot so Splošna deklaracija človekovih pravic, Evropska socialna listina, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ne vsebujejo, saj je bilo po drugi svetovni vojni v ospredju zagotavljanje državljanskih in političnih ter ekonomskih in socialnih človekovih pravic. Pravice ne vsebuje niti Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Šele proti zadnji četrtini 20. stoletja je začelo prihajati do prepleta področja človekovih pravic in okoljskega prava, pri čemer Konferenca Združenih narodov o človekovem okolju leta 1972 odražala prvo priznanje soodvisnosti človekovih pravic in okolja, pomembni sta bili tudi Konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju ter Četrta ministrska konferenca kot del procesa Okolje za Evropo. Danes so okoljske pravice tiste, ki priznavajo pravico do določene stopnje kakovosti življenjskega okolja in jih sestavljajo materialne oz. temeljne pravice in procesne pravice. Evropska komisija za človekove pravice se je leta 1969 in 1976 srečala s prvima pritožbama kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja, a ju je zavrnila kot nezdružjivi ratione materiae. Kljub temu sta bila kasneje razvita dva posredna načina varovanja te pravice. Tako je do danes Evropsko sodišče za človekove pravice zahvaljujoč kreativni sodniški interpretaciji Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki temelji na doktrini živega instrumenta odločilo že v več kot 300 primerih, ki so se nanašali na kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja in so jih pritožniki uveljavljali v okviru obstoječih konvencijskih pravic. Poleg sodnikov si tudi Parlamentarna skupščina Sveta Evrope prizadeva za vključitev te pravice v Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in je v priporočilu leta 2021 predstavila predlog besedila dodatnega protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin o pravici do varnega, čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Za zagovitev te pravice si na regionalni ravni prizadevata tudi Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev ter Medameriško sodišče za človekove pravice.
|
|---|
| Ključne besede: | človekove pravice, okoljsko pravo, pravica do zdravega življenjskega okolja, definicija okolja, materialne okoljske pravice, procesne okoljske pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, regionalni pristop, Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, Dodatni protokol k Ameriški konvenciji o človekovih pravicah na področju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic |
|---|
| Leto izida: | 2023 |
|---|
| Založnik: | [A. Friškovec] |
|---|
| Izvor: | Ljubljana |
|---|
| UDK: | 342.7(043.2) |
|---|
| COBISS_ID: | 144382723 |
|---|
| Opomba: | Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija;
Nasl. z nasl. zaslona;
Opis vira z dne 7. 3. 2023;
|
|---|
| Število ogledov: | 616 |
|---|
| Število prenosov: | 70 |
|---|
| Datoteke: |  RAZ_Friskovec_Andreja_i2023.pdf (2,05 MB)
|
|---|
| | | Metapodatki: |     |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |