541. Vpliv pandemije covid-19 na transplantacijsko dejavnost v SlovenijiMartina Milošič, 2025, not set Abstract: Izhodišča: Ukrepi za zajezitev širjenja virusa SARS-CoV-2 so imeli po vsem svetu pomemben vpliv na aktivno delovanje transplantacijske in donorske dejavnosti. Ponekod se je aktivnost delovanja programov zmanjšala, ponekod celo začasno zaustavila.
Metode: Proučevali smo vpliv pandemije covida-19 na transplantacijsko dejavnost čvrstih organov v Sloveniji. Raziskovalni del naloge smo opravili v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Izvedli smo polstrukturirane intervjuje kliničnih transplantacijskih koordinatorjev posameznega programa za presaditve, ki so sprejemali pomembne odločitve glede zdravljenja bolnikov s presaditvijo organa. Zavod Slovenija-transplant je izdal stopenjski načrt, na podlagi katerega je po izbruhu pandemije covida-19 delovala donorska in transplantacijska dejavnost.
Rezultati: Na podlagi opravljene raziskave smo prišli do rezultatov, da pandemija covida-19 ni imela večjega vpliva na delovanje transplantacijske dejavnosti. Opravljenih je bilo nekoliko več presaditev v primerjavi z enakim obdobjem pred pandemijo covida-19. Delovanje transplantacijske in donorske dejavnosti v Sloveniji je bilo na začetku pandemije prilagojeno, a nikoli zaustavljeno. Rezultati, ki jih je Slovenija dosegla v času pandemije, so izjemni in jo uvrščajo med najboljše države z najkakovostnejšim donorskim programom in transplantacijskim zdravljenjem na mednarodni ravni. Pandemija, zdravljenje bolnikov in izvajanje ukrepov za zajezitev virusa SARS-CoV-2 so še dodatno poglobili obstoječo kadrovsko stisko, predvsem na področju negovalnega kadra, in opozorili na pomanjkljive in neprimerne prostorske zmogljivosti.
Razprava: Medsebojno sodelovanje vseh odgovornih posameznikov v Sloveniji je pripomoglo, da je Slovenija z dobro organizacijo dela v obdobju pandemije covida-19 lahko dober vzgled drugim državam, ki so dejavnost za presaditve organov zmanjšale ali za kratek čas celo zaustavile.
Keywords: transplantacija, pandemija covida-19, transplantacijska dejavnost, donorska dejavnost
Published in ReVIS: 25.01.2025; Views: 485; Downloads: 11
 Full text (3,03 MB) |
542. Dejavniki, ki vplivajo na pojav covida-19 pri zdravstvenih delavcihPetra Mejaš, 2025, not set Abstract: Izhodišča: Pojav covida-19 v razsežnostih pandemije je imel izjemen vpliv na družbo in še zlasti na delovanje zdravstva. Proučevali smo dejavnike, ki lahko predstavljajo tveganje za okužbo zdravstvenih delavcev. Preverili smo, ali so zaposleni v zdravstvenih domovih imeli na voljo osebno varovalno opremo (OVO) in ali so uporabljali slednjo ter izvajali druge ukrepe za varovanje pred okužbo. Preverjali smo mnenje o izobraževanju glede varovanja pred okužbami pri delu in uporabi OVO ter povezavo med delovno dobo in pogostostjo okužbe zdravstvenih delavcev.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabili smo anketni vprašalnik z vprašanji zaprtega tipa ter Likertovimi lestvicami stališč. V raziskavi je sodelovalo 124 zdravstvenih delavcev iz zdravstvenih domov na območju Dolenjske. Podatke smo analizirali s programom SPSS.
Rezultati: V času epidemije so zdravstveni delavci uporabljali priporočeno OVO, ki jim jo je zagotovilo vodstvo. V največji meri so uporabljali zaščitne maske in si razkuževali roke. Zaposleni s krajšo delovno dobo so se pri delu manj pogosto okužili s covidom-19. Večina se je strinjala, da je potrebno permanentno usposabljanje glede preprečevanja okužb na delovnem mestu in pravilne uporabe OVO.
Razprava: Raziskali smo ključne dejavnike, ki prispevajo k okužbi zdravstvenih delavcev na delovnem mestu. Ugotovili smo, da zdravstveni delavci poznajo osebno varovalno opremo in njeno uporabo in da usposabljanje in pridobivanje veščin za preprečevanje okužb predstavlja zelo pomemben dejavnik za varno delo. Naše ugotovitve bi lahko pripomogle k izboljšanju zaščite zdravja in varnosti zdravstvenih delavcev pri vsakodnevnem delu in tudi v kriznih razmerah.
Keywords: covid-19, dejavniki tveganja, zdravstveni delavci, SARS-CoV-2, osebna varovalna oprema
Published in ReVIS: 25.01.2025; Views: 513; Downloads: 3
Full text (1,56 MB) |
543. Stališča in dejavniki, ki vplivajo na oklevanje glede cepljenja med fizioterapevtiJanko Novak, 2025, not set Abstract: Izhodišča: Cepljenje je najbolj varen, zanesljiv in učinkovit ter pogosto tudi najcenejši način preprečevanja nalezljivih bolezni. Glavni cilj cepljenja je zaščititi posameznika pred nalezljivo boleznijo in preprečiti epidemije. Nenaklonjenost cepljenju lahko izhaja iz različnih razlogov, kot so strah pred neželenimi učinki ter zavajajoče informacije o cepivih in postopku cepljenja. Zakon o nalezljivih boleznih predpisuje obvezna in priporočena cepljenja tudi za zdravstvene delavce.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo metod deskripcije, analize in sinteze. V empiričnem delu smo uporabili anketni vprašalnik z vprašanji zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 160 slovenskih fizioterapevtov. Podatki so bili analizirani s programom SPSS in tabelarno prikazani s pomočjo Microsoft Office Excela.
Rezultati: S trditvijo, da je cepljenje najučinkovitejša zaščita pred določenimi nalezljivimi boleznimi, se strinja 50,3 % slovenskih fizioterapevtov. Fizioterapevti znanje o cepljenju večinoma pridobivajo od strokovnjakov, kot so zdravniki, medicinske sestre in mikrobiologi, kar je potrdilo 58,5 % anketirancev. Poleg pridobivanja znanja in informacij o cepljenju ter cepivih kar 54 % slovenskih fizioterapevtov najbolj zaupa strokovnjakom.
Razprava: Ugotovitve naše raziskave kažejo, da so mlajši fizioterapevti in tisti, ki delujejo na primarni ravni zdravstvenega varstva, bolj naklonjeni cepljenju, kar lahko pripišemo njihovi večji izpostavljenosti najnovejšim medicinskim informacijam in smernicam. Strah pred možnimi neželenimi učinki po cepljenju nima največjega vpliva na oklevanje glede cepljenja pri fizioterapevtih. Največji delež anketirancev najbolj zaupa strokovni literaturi in strokovnjakom, ki se ukvarjajo s cepljenjem. Ta ugotovitev je v skladu s pričakovanji.
Keywords: cepljenje, cepiva, fizioterapevti, odnos do cepljenja.
Published in ReVIS: 25.01.2025; Views: 401; Downloads: 7
Full text (1,45 MB) |
544. Vpliv stresnosti dela na zdravje in zadovoljstvo z delom zaposlenih v zdravstveni negiRomana Pust, 2025, master's thesis Abstract: Izhodišča: Delavci, zaposleni v zdravstveni negi, so poklicna skupina, ki je zelo izpostavljena stresnim situacijam na delovnem mestu. Zahtevnost dela, velika delovna obremenitev, usklajevanje službe in družine, slaba organizacija dela in ne nazadnje prenizko plačilo so dejavniki, ki zaposlenega privedejo do razvoja kroničnega stresa in posledično izgorelosti. Stresnost dela vpliva na nastanek simptomov stresa, ki privedejo do težav z zdravjem. Prav tako pa tudi na zadovoljstvo z delom ter kvaliteto življenja posameznika.
Metode: Naloga je bila sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu smo opredelili stres in njegov vpliv na delovno okolje in življenje zaposlenih v zdravstveni negi. V empiričnem delu smo za raziskavo uporabili anketni vprašalnik in anketiranje izvedli preko spletne strani 1KA, povezavo smo udeležencem poslali po e-pošti. Anketni vprašalnik je vseboval demografska vprašanja in vprašanja za ugotavljanje stresa in njegovih posledic pri delu, zaposlene v zdravstveni negi smo spraševali po simptomih in bolezenskih stanjih, povezanih s stresom, ter ugotavljali zadovoljstvo z delom in z drugimi področji življenja. Sodelovalo je 150 medicinskih sester. Zbrane podatke smo analizirali in statistično obdelali s pomočjo programa 1KA in SPSS.
Rezultati: Medicinske sestre so, ne glede na to, kje delajo, podvržene različnim stopnjam stresa. Z raziskavo smo prišli do ugotovitev, da se anketirani pogosto znajdejo v stresnih situacijah, povezanih s plačilom nadur, napredovanji in plačo, z odnosom s pacientom in njegovimi svojci, s prilagajanjem svojega urnika delovnim obveznostim ter z nezadostno podporo pri delu. V največji meri se soočajo s simptomi stresa, kot so: glavobol, nespečnost, nizek nivo energije, napetost, preobremenjenost in prehlad. Bolezenska stanja, kot so: debelost ter glavoboli in migrene so bila najpogosteje omenjena. Rezultati kažejo, da je večina vendarle zadovoljna z delom in ostalimi področji življenja, kar govori o dobri kvaliteti življenja zaposlenih v zdravstveni negi. Bolj zadovoljni z delom in življenjem doživljajo manj stresa na delovnem mestu.
Razprava: Raziskava je pokazala, da se medicinske sestre pri svojem delu soočajo s stresom in s stresom povezanimi simptomi in boleznimi. Pomemben zaščitni dejavnik pred stresom je zadovoljstvo zaposlenih z delom in drugimi področji življenja, kar bi bilo smiselno upoštevati pri uvajanju preventivnih ukrepov za zmanjševanje in boljše obvladovanje stresa v zdravstvenem sistemu.
Keywords: stres, medicinska sestra, zdravje, kvaliteta življenja
Published in ReVIS: 25.01.2025; Views: 505; Downloads: 37
Full text (2,47 MB) |
545. |
546. |
547. |
548. |
549. |
550. Vloga karierne orientacije v visokošolskem izobraževanjuSara Hozjan, 2025, not set Abstract: Zgodnje odločanje o karieri, ki ga dojemamo kot neprekinjen in dinamičen proces, je ključno za mlade na današnjem konkurenčnem trgu dela, česar se zavedajo tudi visokošolske inštitucije. Pomembno je, da se mlad diplomant zna soočiti z izzivi menjavanja zaposlitve in aktivno oblikovati svoj karierni razvoj. Vendar pa raziskave med mladimi razkrivajo številne probleme, s katerimi se soočajo mladi ob prehodu na trg dela, kot so na primer spoznavanje samega sebe, iskanje delovnih mest v skladu z njihovimi pričakovanji ter željami, iskanje zaposlitve, priprava življenjepisa ter priprava na zagovor in podobno. Prav tako se pojavljajo tudi problemi, kot so vse večje zahteve delodajalcev, kako lahko mladi pristopijo do njih, navežejo stik, se predstavijo, poudarijo svoje prednosti in veščine.
Pomembno je, da so mladi seznanjeni z izzivi trga dela, da razvijejo kompetence načrtovanja in vodenja kariere. Menimo, da so izzivi prehoda na trg dela toliko večji ravno zaradi tega. Mladi poiščejo pomoč pri načrtovanju kariere ter dodatna izobraževanja šele ob vstopu na trg dela, namesto da bi to možnost izkoristili že v času študija ob pomoči kariernega centra ter kariernih svetovalcev. Zato je vloga karierne orientacije s tega vidika zelo pomembna.
Karierna orientacija predstavlja ključni element, ki bi moral biti vključen v celoten proces izobraževanja, saj sistematično ter dosledno razvija njihove kompetence. Študentom nudi informacije in podporo za sprejemanje odločitev, izbiro poklicne poti ter načrtovanje kariere. Študenti, ki že med šolanjem izkoristijo možnosti karierne orientacije, so bolje pripravljeni na prehod na trg dela, kar vodi do bolj informiranih odločitev glede poklica in razvoja profesionalnih stikov.
V diplomski nalogi smo med študenti fakultet članic Univerze v Novem mestu preučili stališča študentov do vključevanja v storitve kariernega centra in karierne orientacije ter njihovo aktivno vlogo pri načrtovanju kariere. Analizirali smo potrebe po visokokakovostni karierni orientaciji med študijem, ovrednotili načine izvajanja karierne orientacije ter poiskali tematska področja, na katerih študenti potrebujejo največ podpore. Raziskava je pokazala, da večina študentov pozna svoje karierne možnosti in ima oblikovane karierne cilje, vendar se pri njih pojavlja dvom oz. občutek negotovosti glede prihodnosti in vprašanje, ali bi morali poiskati pomoč pri načrtovanju kariere. Tako študenti ne poznajo v zadostni meri vseh storitev kariernega centra, pogosto pa njihove aktivnosti zaradi študijskih in drugih obveznosti dojemajo kot dodatno obveznost in ne kot priložnost za razvoj kariernih kompetenc in načrtovanje kariere.
Keywords: karierna orientacija, mladi, načrtovanje kariere, karierni center, visokošolska inštitucija
Published in ReVIS: 23.01.2025; Views: 419; Downloads: 12
Full text (1,19 MB) |
