1591. |
1592. |
1593. |
1594. |
1595. Vpliv kulturnih centrov za oblikovanje konzumentov kultureTea Bilić, 2024, not set Abstract: UTJECAJ KULTURNIH CENTARA U KREIRANJU KULTURNIH KONZUMENATA
SAŽETAK
Kulturne centre u ovom istraživanju promatramo kao aktivne pokretače sinergije lokalne zajednice koji manifestiraju kazališne, likovne i glazbene djelatnosti, programe filmske kulture itd. Posjeduju kulturne resurse koji su sposobni mijenjati društvene postavke i oblikovati populaciju u kulturne konzumente. Cilj istraživanja bio je otkriti važnost kulturnih centara te odgovoriti na pitanje mogu li kulturni centri kreirati kulturne konzumente i koliki im je značaj u obogaćivanju kvalitete kulturnog života lokalne zajednice. Kvalitativni dio istraživanja obuhvaćao je provedbu fokus-grupe sa svrhom zahvaćanja stavova stanovnika u naselju u kojem je smješten centar o pitanjima utjecaja kulturnog centra, a kvantitativni dio činila je provedba ankete oblikovane na osnovi dosadašnjih spoznaja i rezultata fokus-grupe. Rezultati su pokazali da građani nakon posjeta programa u centru imaju osjećaj ispunjenosti, pripadnosti naselju te kvalitetno provedenog vremena. Također, smatraju da je implementiranje kulture u obrazovanje važno i da kulturni centri trebaju biti dio obrazovnog sustava. Zaključujemo da se provedenim istraživanjem potvrđuje hipoteza da kulturni centri mogu kreirati kulturne konzumente te utjecati na kvalitetu života i opći razvoj, i to kroz povećani broj programa za sugrađane putem odgoja i obrazovanja kroz umjetnost u kulturnim centrima. Sinteza istraživanja o dobrobiti kulture i umjetnosti u sprezi s kulturnim centrima te rezultata istraživanja, provedenog na primjeru Centra za kulturu i obrazovanje Susedgrad, rezultirala je kreiranjem Modela razvoja kulture u lokalnim zajednicama Grada Zagreba. Riječ je o modelu obrazovanja kroz kulturu i umjetnost u kulturnim centrima, što je ujedno i značajan aplikativni doprinos za stvaranje politika kulture i obrazovanja. Kroz Model se u korelaciju dovode trenutačni oblik školske nastave te kreativan i praktičan rad (kroz kulturu i umjetnost) u kulturnim centrima Grada Zagreba što dovodi do jačanja intelektualnih sposobnosti i poticanja emocionalnog razvoja. Time se kreiraju kulturni konzumenti sa svrhom jačanja socijalnog i kulturnog kapitala pojedinca što će u cijelosti imati kvalitetan odraz na svakodnevicu i razvoj društva.
Keywords: Ključne riječi: kultura, centri za kulturu, kulturno-umjetnički programi, kulturni konzumenti, obrazovanje kroz umjetnost, kulturni kapital, Model razvoja kulture u lokalnim zajednicama Grada Zagreba
Published in ReVIS: 18.01.2024; Views: 987; Downloads: 50
 Full text (2,95 MB) |
1596. Razvoj instituta pravnega interesa v ustavnosodnem postopku : magistrsko deloJan Dujić, 2023, master's thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljen institut pravnega interesa v ustavo-sodnem postopku oziroma dosedanji razvoj tega pravnega instituta v Sloveniji, delno pa je podan tudi primerjalni vidik obravnavanega vprašanja v nekaterih državah, ki so primerljive s Slovenijo. V slovenskem pravnem sistemu je ta institut pomemben predvsem zato, ker že Ustava Republike Slovenije določa, da se postopek ustavnosodne presoje predpisov lahko začne na podlagi zahteve oziroma na podlagi pobude (162. člen). Ključni problem, ki sem ga v tej zvezi raziskoval je, kako je Ustavno sodišče Republike Slovenije v preteklosti in kako danes obravnava procesne predpostavke za sprožitev postopka ustavno-sodne presoje glede na izjemno obremenjenost tega sodišča. Pri tem je ključnega pomena dejstvo, da se pri tem vprašanju srečujeta dve pomembni pravni dobrini: na eni strani pravica različnih strank (tudi fizičnih oseb) do ustavno-sodnega varstva pravic, na drugi strani pa omejena možnost Ustavnega sodišča, da obravnava prav vse zahteve in pobude v postopku ustavno-sodne presoje. Preobremenjenost ustavnih sodnikov bi namreč lahko povzročila prav nasproten učinek – in bi zaradi včasih bagatelnih zadev lahko ostala nerešena nekatera pomembna pravna vprašanja (ali pa bi se vsaj bistveno zamujalo z reševanjem pomembnih pravnih vprašanj).
Keywords: Ustavno sodišče, ustavna pravica, ustavnost in zakonitost, pravni interes, ustavno-sodni postopek, zahteva za sprožitev postopka, pobuda za sprožitev postopka, abstraktna in konkretna kontrola ustavnosti, procesna predpostavka, procesna legitimacija
Published in ReVIS: 18.01.2024; Views: 1051; Downloads: 36
Full text (744,37 KB) |
1597. Sovražni govor v ZDA : diplomsko deloVera Lađić, 2023, undergraduate thesis Abstract: Čeprav ZDA zagovarjajo svobodo izražanja (angl. free speech), niso imune na družbeni pojav sovražnega govora. Medtem ko izraz hate speech terminološko izvira od tam, so v pravnem pogledu unikum. Diplomsko delo analizira pravni odnos ZDA do tega vprašanja. Iskanje temeljnih razlogov za tak konsenz temelji na precedenčnih odločitvah VS ZDA. Zaradi periodičnih diskusij v zvezi s to problematiko nas je zanimalo, ali so v ZDA možne zgodovinske spremembe v zvezi s 1. amandmajem. Izpostavljeni so osrednji motivi ameriškega sodstva, ki so se vzpostavili in ohranili skozi turbulentni čas. Nadalje so analizirane točke razhajanja s ključnimi mednarodnimi dokumenti o človekovih pravicah. Glede morebitne uvedbe posebne vrste zakonodaje, ki bi prepovedala najhujše oblike sovražnega govora – kot je rasistični govor – in po vzoru mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah ali sodne prakse ESČP je ugotovljeno, da ostaja malo verjetna kljub prepoznanju nevarnosti, ki bi lahko nastale kot posledice sovražnega govora. Filozofija o trgu idej je zakoreninjena v ameriški pravni podzavesti. Utemeljitelji prepovedi posebne hate speech zakonodaje budno svarijo pred možnostmi minimalnega priprtja vrat za regulacijo posameznikove težko pridobljene pravice. Tak svojevrsten status quo na tem področju se opravičuje s pojasnili, da že imajo več različnih posebnih zakonov, ki prepovedujejo sovražna ravnanja in vrste izražanja, ki vsebujejo elemente ravnanja ali so integralni del ravnanja. Med nastajanjem tega dela je prišlo do nekaterih sprememb. Pandemija virusa covid-19 je ponekod omejila udejanjanje načel iz 1. amandmaja. Nekaj spletnih velikanov je spremenilo pristop k sovražnemu govoru. Dileme prehitevajo pravne odgovore, kot ali naj 1. amandma poseže tudi na ta področja in v kolikšnem obsegu. Tudi diskriminacija je še živa. Smrt temnopoltega državljana zaradi policijskega nasilja pred očmi globalne javnosti je sprožila masovne zahteve po enakosti na vseh področjih človeškega življenja. Vdor v Kapitol je odprl dodatna vprašanja o dejanski moči komunikacije na spletu in na drugi strani o odgovornosti za izražene besede. Tudi politične. Spremembe so torej možne. Ali so hkrati ustavne in potrebne, lahko dokončno pojasni le VS ZDA.
Keywords: sovražni govor, svoboda izražanja, Vrhovno sodišče ZDA, 1. amandma, Ustava ZDA, sodna praksa
Published in ReVIS: 18.01.2024; Views: 1363; Downloads: 37
Full text (972,15 KB) |
1598. Dilema digitalne suverenosti Evropske unije : magistrsko deloZlatko Marinič, 2023, master's thesis Abstract: Prednosti informacijske družbe nastajajo za ceno vse večje odvisnosti od podatkov. To ustvarja napetosti med ekonomskimi interesi, varstvom zasebnosti in javne varnosti. Čeprav podatki spodbujajo digitalno gospodarstvo in ustvarjanje čezmejne vrednosti, vplivajo tudi na razmerja moči med državami in drugimi mednarodnimi akterji. Kot odgovor na takšno stanje so se pojavile različne aktualne politike lokalizacije ter regulacije podatkov, ki obravnavajo podatkovne ekosisteme in odmerjajo vplive deležnikov v kontekstu digitalne suverenosti. Pod pojmom »digitalna suverenost« se že leta odvija širok družbeni diskurz. Že bežen pogled na nešteto tujih akterjev, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, razkriva različne poglede na to vprašanje in še vsaj toliko različnih ciljev. Razširitev razumevanja tega pojma, ki še ni jasno opredeljen, je predpogoj za nadaljnjo razpravo in s tem zlasti za zagotovitev, da bo digitalna suverenost končno razumljena in dosežena za vse vpletene. V državah Evropske unije se trenutno postavlja vprašanje, v kolikšni meri bo odvisnost od tehnologij iz ZDA in Kitajske trajno vplivala na državno suverenost. Koncept digitalne suverenosti predstavlja prizadevanja EU, da bi nadomestila primanjkljaje v preteklih desetletjih, ki so jih povzročila neustrezna umestitev Evrope kot lokacije za razvoj programske in strojne opreme. Avtokratske države uporabljajo pot digitalne avtarkije, ZDA pa pot liberalizacije in visoke stopnje odprtosti. Po drugi strani pa imamo v EU visoko stopnjo varstva človekovih pravic, varovanja podatkov in liberalnih vrednot, ki so se razvijale skozi stoletja, kar je imelo pomembno vlogo pri manj izrazitem digitalnem razvoju. Pot evropskih držav do večje digitalne suverenosti je bila politično obravnavana kot »akcijski program«, vendar še zmeraj ni enotnega razumevanja ali opredelitve, kaj natančno pomeni digitalna suverenost, kje je EU in s tem tudi posamezna evropska država. Delo najprej vsebuje kratek zgodovinski pregled konceptualne vsebine, zadevnih akterjev in zakonodajnega stanja, nato pa razčleni razsežnosti, prednosti in trenutne omejitve koncepta digitalne suverenosti.
Keywords: digitalna suverenost, tehnološka suverenost, strateška avtonomija, enotni digitalni trg EU, podatkovna strategija, digitalizacija, digitalna preobrazba
Published in ReVIS: 18.01.2024; Views: 1443; Downloads: 80
Full text (1,08 MB) |
1599. Zadovoljstvo kupcev z zasebnovarnostnim podjetjem v času veljave ukrepov v situaciji COVID-19 : magistrsko deloSaša Ljubišić, 2023, master's thesis Abstract: Situacija COVID-19 je spremenila življenja ljudi po vsem svetu, zato tudi Slovenija ni bila imuna na spremembe. Varnostniki so čez noč poleg varovanja ljudi in premoženja začeli opravljati tudi druga dela, za katere niso imeli ustrezna znanja. Vlada je tedensko sprejemala nove Odloke za zajezitev epidemije COVID-19. Zasebno varovanje je v situaciji COVID-19 pridobilo čisto novo, zelo pomembno, funkcijo opravljanja dela varovanja ljudi in premoženja, kajti na podlagi dveh anket in intervjujev smo ugotovili, da so varnostniki v situaciji COVID-19 varovali predvsem zdravje ljudi. Povpraševanje varnostnikov se je v času veljave ukrepov v situaciji COVID-19 povečalo. Najpogosteje so zasebnovarnostna podjetja varnostnike usposabljala v pisni obliki preko elektronske pošte ob vseh spremembah vladnih ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19, da so lahko nemoteno, strokovno in učinkovito opravljali varovanje na različnih objektih. Zasebnovarnostna podjetja so se hitro organizirala v situaciji COVID-19 in redno spremljala na novo sprejete odloke vlade za zajezitev epidemije COVID-19 in jih ažurno prenašala na svoje zaposlene. V večini zasebnovarnostnih podjetjih so varnostnike usposabljali izključno na teme povezane s COVID-19, najpogosteje v pisni obliki preko elektronske pošte. Vsi naročniki zasebnovarnostnih storitev v večjih trgovskih centrih v Ljubljani (Supernova Ljubljana Šiška, Supernova Ljubljana Rudnik, Citypark Ljubljana, E. Leclerc Ljubljana in Aleja, nakupovalno središče Ljubljana Šiška) so bili z delom varnostnikov zadovoljni. Fokusirali smo se tudi na zadovoljstvo obiskovalcev v večjih trgovskih centrih po Ljubljani, ker je fluktuacija obiskovalcev v Ljubljani največja. Obiskovalci so bili v večini zadovoljni z varnostniki, ki so opravljali varovanje ljudi in premoženja v času veljave ukrepov v situaciji COVID-19. Varnostniki so uporabili več ukrepov varnostnika v situaciji COVID-19. Večkrat kot v primerjavi z obdobjem pred COVID-19 so preprečili vstop v objekt obiskovalcem, tokrat zaradi neupoštevanja ukrepov COVID-19, vendar niso večkrat uporabili ukrepa zadržanja osebe in fizične sile v času situacije COVID 19. Največkrat so varnostniki zoper obiskovalce na različnih objektih po Ljubljani uporabili ukrep varnostnika – opozorilo.
Keywords: zasebno varovanje, zasebnovarnostna podjetja, ukrep, odlok, situacija COVID-19, zadovoljstvo, povpraševanje
Published in ReVIS: 18.01.2024; Views: 1152; Downloads: 42
Full text (1,31 MB) |
1600. Pravni vidiki in posledice prenehanje ter izključitve iz statusa begunca : magistrsko deloSandi Bregovec, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se nanaša na status begunca in na ožje področje prenehanja ter izključitve statusa begunca. V skladu z naslovom smo pisali predvsem o pravnih vidikih in posledicah prenehanja ter izključitve iz statusa begunca. Obširneje smo obravnavali to temo v okviru slovenske in mednarodne zakonodaje ter dokumentov. Podrobneje pa je bila predstavljena razveljavitev statusa begunca in njen postopek po smernicah UNHCR iz leta 2020. V magistrskem delu smo povzemali ugotovitve, stališča in mnenja različnih avtorjev in dokumentov, jih združili v smiselno celoto ter podali tudi lastna mnenja in opažanja. Tema je relativno malo raziskana, sploh v povezavi s prenehanjem ter izključitvijo statusa. Magistrsko delo si prizadeva celovito predstaviti to tematiko v slovenskem jeziku, kar pomeni edinstven doprinos k njenemu širšemu razumevanju in uporabnosti rezultatov slovenske stroke. Ker v strokovni teoriji prihaja do neenotnosti izrazov na obravnavanem področju, magistrsko delo predstavlja pomemben doprinos, saj osvetli pomen posameznih izrazov, jih poenoti in tako predstavi tematiko na sistematičen in bralcu razumljiv način. Na podlagi obstoječe literature smo preučili osrednje teme magistrskega dela in s teoretičnimi osnovami pridobili jasen vpogled v določena dejstva, na katera smo se oprli pri raziskovanju zastavljenih raziskovalnih vprašanj. Kot glavni cilj raziskovanja smo si glede na postavljena raziskovalna vprašanja zastavili cilj, ugotoviti in pojasniti, kdaj, kako in zakaj v pravnem smislu pride do prenehanja in izključitve iz statusa begunca ter katere so bistvene pravne posledice le-tega.
Keywords: begunec, prenehanje statusa begunca, izključitev iz statusa begunca, UNHCR, slovenska begunska zakonodaja, mednarodno begunsko pravo
Published in ReVIS: 18.01.2024; Views: 1149; Downloads: 43
Full text (809,53 KB) |
