1591. |
1592. Vpliv kulturnih centrov za oblikovanje konzumentov kultureTea Bilić, 2024, ni določena Opis: UTJECAJ KULTURNIH CENTARA U KREIRANJU KULTURNIH KONZUMENATA
SAŽETAK
Kulturne centre u ovom istraživanju promatramo kao aktivne pokretače sinergije lokalne zajednice koji manifestiraju kazališne, likovne i glazbene djelatnosti, programe filmske kulture itd. Posjeduju kulturne resurse koji su sposobni mijenjati društvene postavke i oblikovati populaciju u kulturne konzumente. Cilj istraživanja bio je otkriti važnost kulturnih centara te odgovoriti na pitanje mogu li kulturni centri kreirati kulturne konzumente i koliki im je značaj u obogaćivanju kvalitete kulturnog života lokalne zajednice. Kvalitativni dio istraživanja obuhvaćao je provedbu fokus-grupe sa svrhom zahvaćanja stavova stanovnika u naselju u kojem je smješten centar o pitanjima utjecaja kulturnog centra, a kvantitativni dio činila je provedba ankete oblikovane na osnovi dosadašnjih spoznaja i rezultata fokus-grupe. Rezultati su pokazali da građani nakon posjeta programa u centru imaju osjećaj ispunjenosti, pripadnosti naselju te kvalitetno provedenog vremena. Također, smatraju da je implementiranje kulture u obrazovanje važno i da kulturni centri trebaju biti dio obrazovnog sustava. Zaključujemo da se provedenim istraživanjem potvrđuje hipoteza da kulturni centri mogu kreirati kulturne konzumente te utjecati na kvalitetu života i opći razvoj, i to kroz povećani broj programa za sugrađane putem odgoja i obrazovanja kroz umjetnost u kulturnim centrima. Sinteza istraživanja o dobrobiti kulture i umjetnosti u sprezi s kulturnim centrima te rezultata istraživanja, provedenog na primjeru Centra za kulturu i obrazovanje Susedgrad, rezultirala je kreiranjem Modela razvoja kulture u lokalnim zajednicama Grada Zagreba. Riječ je o modelu obrazovanja kroz kulturu i umjetnost u kulturnim centrima, što je ujedno i značajan aplikativni doprinos za stvaranje politika kulture i obrazovanja. Kroz Model se u korelaciju dovode trenutačni oblik školske nastave te kreativan i praktičan rad (kroz kulturu i umjetnost) u kulturnim centrima Grada Zagreba što dovodi do jačanja intelektualnih sposobnosti i poticanja emocionalnog razvoja. Time se kreiraju kulturni konzumenti sa svrhom jačanja socijalnog i kulturnog kapitala pojedinca što će u cijelosti imati kvalitetan odraz na svakodnevicu i razvoj društva.
Ključne besede: Ključne riječi: kultura, centri za kulturu, kulturno-umjetnički programi, kulturni konzumenti, obrazovanje kroz umjetnost, kulturni kapital, Model razvoja kulture u lokalnim zajednicama Grada Zagreba
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 987; Prenosov: 50
 Celotno besedilo (2,95 MB) |
1593. Razvoj instituta pravnega interesa v ustavnosodnem postopku : magistrsko deloJan Dujić, 2023, magistrsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen institut pravnega interesa v ustavo-sodnem postopku oziroma dosedanji razvoj tega pravnega instituta v Sloveniji, delno pa je podan tudi primerjalni vidik obravnavanega vprašanja v nekaterih državah, ki so primerljive s Slovenijo. V slovenskem pravnem sistemu je ta institut pomemben predvsem zato, ker že Ustava Republike Slovenije določa, da se postopek ustavnosodne presoje predpisov lahko začne na podlagi zahteve oziroma na podlagi pobude (162. člen). Ključni problem, ki sem ga v tej zvezi raziskoval je, kako je Ustavno sodišče Republike Slovenije v preteklosti in kako danes obravnava procesne predpostavke za sprožitev postopka ustavno-sodne presoje glede na izjemno obremenjenost tega sodišča. Pri tem je ključnega pomena dejstvo, da se pri tem vprašanju srečujeta dve pomembni pravni dobrini: na eni strani pravica različnih strank (tudi fizičnih oseb) do ustavno-sodnega varstva pravic, na drugi strani pa omejena možnost Ustavnega sodišča, da obravnava prav vse zahteve in pobude v postopku ustavno-sodne presoje. Preobremenjenost ustavnih sodnikov bi namreč lahko povzročila prav nasproten učinek – in bi zaradi včasih bagatelnih zadev lahko ostala nerešena nekatera pomembna pravna vprašanja (ali pa bi se vsaj bistveno zamujalo z reševanjem pomembnih pravnih vprašanj).
Ključne besede: Ustavno sodišče, ustavna pravica, ustavnost in zakonitost, pravni interes, ustavno-sodni postopek, zahteva za sprožitev postopka, pobuda za sprožitev postopka, abstraktna in konkretna kontrola ustavnosti, procesna predpostavka, procesna legitimacija
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 1051; Prenosov: 36
Celotno besedilo (744,37 KB) |
1594. Sovražni govor v ZDA : diplomsko deloVera Lađić, 2023, diplomsko delo Opis: Čeprav ZDA zagovarjajo svobodo izražanja (angl. free speech), niso imune na družbeni pojav sovražnega govora. Medtem ko izraz hate speech terminološko izvira od tam, so v pravnem pogledu unikum. Diplomsko delo analizira pravni odnos ZDA do tega vprašanja. Iskanje temeljnih razlogov za tak konsenz temelji na precedenčnih odločitvah VS ZDA. Zaradi periodičnih diskusij v zvezi s to problematiko nas je zanimalo, ali so v ZDA možne zgodovinske spremembe v zvezi s 1. amandmajem. Izpostavljeni so osrednji motivi ameriškega sodstva, ki so se vzpostavili in ohranili skozi turbulentni čas. Nadalje so analizirane točke razhajanja s ključnimi mednarodnimi dokumenti o človekovih pravicah. Glede morebitne uvedbe posebne vrste zakonodaje, ki bi prepovedala najhujše oblike sovražnega govora – kot je rasistični govor – in po vzoru mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah ali sodne prakse ESČP je ugotovljeno, da ostaja malo verjetna kljub prepoznanju nevarnosti, ki bi lahko nastale kot posledice sovražnega govora. Filozofija o trgu idej je zakoreninjena v ameriški pravni podzavesti. Utemeljitelji prepovedi posebne hate speech zakonodaje budno svarijo pred možnostmi minimalnega priprtja vrat za regulacijo posameznikove težko pridobljene pravice. Tak svojevrsten status quo na tem področju se opravičuje s pojasnili, da že imajo več različnih posebnih zakonov, ki prepovedujejo sovražna ravnanja in vrste izražanja, ki vsebujejo elemente ravnanja ali so integralni del ravnanja. Med nastajanjem tega dela je prišlo do nekaterih sprememb. Pandemija virusa covid-19 je ponekod omejila udejanjanje načel iz 1. amandmaja. Nekaj spletnih velikanov je spremenilo pristop k sovražnemu govoru. Dileme prehitevajo pravne odgovore, kot ali naj 1. amandma poseže tudi na ta področja in v kolikšnem obsegu. Tudi diskriminacija je še živa. Smrt temnopoltega državljana zaradi policijskega nasilja pred očmi globalne javnosti je sprožila masovne zahteve po enakosti na vseh področjih človeškega življenja. Vdor v Kapitol je odprl dodatna vprašanja o dejanski moči komunikacije na spletu in na drugi strani o odgovornosti za izražene besede. Tudi politične. Spremembe so torej možne. Ali so hkrati ustavne in potrebne, lahko dokončno pojasni le VS ZDA.
Ključne besede: sovražni govor, svoboda izražanja, Vrhovno sodišče ZDA, 1. amandma, Ustava ZDA, sodna praksa
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 1363; Prenosov: 37
Celotno besedilo (972,15 KB) |
1595. Dilema digitalne suverenosti Evropske unije : magistrsko deloZlatko Marinič, 2023, magistrsko delo Opis: Prednosti informacijske družbe nastajajo za ceno vse večje odvisnosti od podatkov. To ustvarja napetosti med ekonomskimi interesi, varstvom zasebnosti in javne varnosti. Čeprav podatki spodbujajo digitalno gospodarstvo in ustvarjanje čezmejne vrednosti, vplivajo tudi na razmerja moči med državami in drugimi mednarodnimi akterji. Kot odgovor na takšno stanje so se pojavile različne aktualne politike lokalizacije ter regulacije podatkov, ki obravnavajo podatkovne ekosisteme in odmerjajo vplive deležnikov v kontekstu digitalne suverenosti. Pod pojmom »digitalna suverenost« se že leta odvija širok družbeni diskurz. Že bežen pogled na nešteto tujih akterjev, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, razkriva različne poglede na to vprašanje in še vsaj toliko različnih ciljev. Razširitev razumevanja tega pojma, ki še ni jasno opredeljen, je predpogoj za nadaljnjo razpravo in s tem zlasti za zagotovitev, da bo digitalna suverenost končno razumljena in dosežena za vse vpletene. V državah Evropske unije se trenutno postavlja vprašanje, v kolikšni meri bo odvisnost od tehnologij iz ZDA in Kitajske trajno vplivala na državno suverenost. Koncept digitalne suverenosti predstavlja prizadevanja EU, da bi nadomestila primanjkljaje v preteklih desetletjih, ki so jih povzročila neustrezna umestitev Evrope kot lokacije za razvoj programske in strojne opreme. Avtokratske države uporabljajo pot digitalne avtarkije, ZDA pa pot liberalizacije in visoke stopnje odprtosti. Po drugi strani pa imamo v EU visoko stopnjo varstva človekovih pravic, varovanja podatkov in liberalnih vrednot, ki so se razvijale skozi stoletja, kar je imelo pomembno vlogo pri manj izrazitem digitalnem razvoju. Pot evropskih držav do večje digitalne suverenosti je bila politično obravnavana kot »akcijski program«, vendar še zmeraj ni enotnega razumevanja ali opredelitve, kaj natančno pomeni digitalna suverenost, kje je EU in s tem tudi posamezna evropska država. Delo najprej vsebuje kratek zgodovinski pregled konceptualne vsebine, zadevnih akterjev in zakonodajnega stanja, nato pa razčleni razsežnosti, prednosti in trenutne omejitve koncepta digitalne suverenosti.
Ključne besede: digitalna suverenost, tehnološka suverenost, strateška avtonomija, enotni digitalni trg EU, podatkovna strategija, digitalizacija, digitalna preobrazba
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 1443; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,08 MB) |
1596. Zadovoljstvo kupcev z zasebnovarnostnim podjetjem v času veljave ukrepov v situaciji COVID-19 : magistrsko deloSaša Ljubišić, 2023, magistrsko delo Opis: Situacija COVID-19 je spremenila življenja ljudi po vsem svetu, zato tudi Slovenija ni bila imuna na spremembe. Varnostniki so čez noč poleg varovanja ljudi in premoženja začeli opravljati tudi druga dela, za katere niso imeli ustrezna znanja. Vlada je tedensko sprejemala nove Odloke za zajezitev epidemije COVID-19. Zasebno varovanje je v situaciji COVID-19 pridobilo čisto novo, zelo pomembno, funkcijo opravljanja dela varovanja ljudi in premoženja, kajti na podlagi dveh anket in intervjujev smo ugotovili, da so varnostniki v situaciji COVID-19 varovali predvsem zdravje ljudi. Povpraševanje varnostnikov se je v času veljave ukrepov v situaciji COVID-19 povečalo. Najpogosteje so zasebnovarnostna podjetja varnostnike usposabljala v pisni obliki preko elektronske pošte ob vseh spremembah vladnih ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19, da so lahko nemoteno, strokovno in učinkovito opravljali varovanje na različnih objektih. Zasebnovarnostna podjetja so se hitro organizirala v situaciji COVID-19 in redno spremljala na novo sprejete odloke vlade za zajezitev epidemije COVID-19 in jih ažurno prenašala na svoje zaposlene. V večini zasebnovarnostnih podjetjih so varnostnike usposabljali izključno na teme povezane s COVID-19, najpogosteje v pisni obliki preko elektronske pošte. Vsi naročniki zasebnovarnostnih storitev v večjih trgovskih centrih v Ljubljani (Supernova Ljubljana Šiška, Supernova Ljubljana Rudnik, Citypark Ljubljana, E. Leclerc Ljubljana in Aleja, nakupovalno središče Ljubljana Šiška) so bili z delom varnostnikov zadovoljni. Fokusirali smo se tudi na zadovoljstvo obiskovalcev v večjih trgovskih centrih po Ljubljani, ker je fluktuacija obiskovalcev v Ljubljani največja. Obiskovalci so bili v večini zadovoljni z varnostniki, ki so opravljali varovanje ljudi in premoženja v času veljave ukrepov v situaciji COVID-19. Varnostniki so uporabili več ukrepov varnostnika v situaciji COVID-19. Večkrat kot v primerjavi z obdobjem pred COVID-19 so preprečili vstop v objekt obiskovalcem, tokrat zaradi neupoštevanja ukrepov COVID-19, vendar niso večkrat uporabili ukrepa zadržanja osebe in fizične sile v času situacije COVID 19. Največkrat so varnostniki zoper obiskovalce na različnih objektih po Ljubljani uporabili ukrep varnostnika – opozorilo.
Ključne besede: zasebno varovanje, zasebnovarnostna podjetja, ukrep, odlok, situacija COVID-19, zadovoljstvo, povpraševanje
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 1152; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,31 MB) |
1597. Pravni vidiki in posledice prenehanje ter izključitve iz statusa begunca : magistrsko deloSandi Bregovec, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se nanaša na status begunca in na ožje področje prenehanja ter izključitve statusa begunca. V skladu z naslovom smo pisali predvsem o pravnih vidikih in posledicah prenehanja ter izključitve iz statusa begunca. Obširneje smo obravnavali to temo v okviru slovenske in mednarodne zakonodaje ter dokumentov. Podrobneje pa je bila predstavljena razveljavitev statusa begunca in njen postopek po smernicah UNHCR iz leta 2020. V magistrskem delu smo povzemali ugotovitve, stališča in mnenja različnih avtorjev in dokumentov, jih združili v smiselno celoto ter podali tudi lastna mnenja in opažanja. Tema je relativno malo raziskana, sploh v povezavi s prenehanjem ter izključitvijo statusa. Magistrsko delo si prizadeva celovito predstaviti to tematiko v slovenskem jeziku, kar pomeni edinstven doprinos k njenemu širšemu razumevanju in uporabnosti rezultatov slovenske stroke. Ker v strokovni teoriji prihaja do neenotnosti izrazov na obravnavanem področju, magistrsko delo predstavlja pomemben doprinos, saj osvetli pomen posameznih izrazov, jih poenoti in tako predstavi tematiko na sistematičen in bralcu razumljiv način. Na podlagi obstoječe literature smo preučili osrednje teme magistrskega dela in s teoretičnimi osnovami pridobili jasen vpogled v določena dejstva, na katera smo se oprli pri raziskovanju zastavljenih raziskovalnih vprašanj. Kot glavni cilj raziskovanja smo si glede na postavljena raziskovalna vprašanja zastavili cilj, ugotoviti in pojasniti, kdaj, kako in zakaj v pravnem smislu pride do prenehanja in izključitve iz statusa begunca ter katere so bistvene pravne posledice le-tega.
Ključne besede: begunec, prenehanje statusa begunca, izključitev iz statusa begunca, UNHCR, slovenska begunska zakonodaja, mednarodno begunsko pravo
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 1149; Prenosov: 43
Celotno besedilo (809,53 KB) |
1598. Kako izkoristiti trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom : magistrsko deloSabina Nepužlan Draksler, 2023, magistrsko delo Opis: S 1. januarjem 2021 je Združeno kraljestvo postalo tretja država. Izstop z enotnega trga oziroma iz carinske unije pomeni, da ni več prostega pretoka blaga in je to pri uvozu ali izvozu predmet carinskih kontrol in carinskih formalnosti, prav tako pa tudi kapitala, storitev ali ljudi. Državi si na podlagi sporazuma priznavata visoko stopnjo zaščite, ohranjata konkurenčne pogoje brez nepotrebnih ovir, številne ugodnosti in poenostavitve ter zelo svoboden dostop do trga, ki lajša gospodarsko sodelovanje. Kljub temu pa za podjetja to predstavlja soočanje s številnimi trgovinskimi ovirami, prilagoditvami na obeh straneh. Pestijo jih dodatni stroški, ki so povezani z inšpekcijskimi pregledi ali z dolgotrajnejšimi oziroma dražjimi potnimi stroški in zavarovanjem. Podpisnici sta gospodarsko druga za drugo zelo pomembni in njuno trgovanje ima zelo dolgoročne razsežnosti. Obravnavana tematika povezuje razvoj dogodkov, ki so bili povod za nastanek navedenega sporazuma, statistične prikaze gibanja blaga in pomembnost razumevanja ter predvsem koristi, ki jih prinaša preferencialno poreklo blaga. Magistrsko delo na podpisanem sporazumu med Združenim kraljestvom in Severno Irsko ter EU predstavi preferenciala trgovinska pravila, ki gospodarskim subjektom s pomočjo porekla blaga omogočajo pridobitev ugodnosti oziroma zmanjšanja uvoznih ali izvoznih dajatev. Prav tako s pomočjo trgovinskih tokov ugotavlja primerjavo med carinsko unijo in obdobjem po izstopu ter nakazuje možnost razvoja v prihodnosti.
Ključne besede: trgovinski sporazum, Združeno kraljestvo, Evropska unija, poreklo blaga, brexit
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 1272; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,04 MB) |
1599. Cestnoprometno pravo na področju zasega motornih vozil v Republiki Sloveniji : magistrsko deloPetra Šmid Rebernik, 2023, magistrsko delo Opis: Prometna varnost v Sloveniji in tudi v vseh evropskih državah igra zelo pomembno vlogo. Motorizirani cestni promet je ena bistvenih značilnosti sodobnega razvoja in civilizacije. Ljudje so kot vozniki različno sposobni za udeležbo v prometu. Pri tem igrajo zelo veliko vlogo voznikove lastnosti, izkušnje, starost, spočitost, alkohol ... Ko sedemo za volan, vsi vemo, da moramo uporabljati varnosti pas, da mora biti vozilo tehnično izpravno, da v prometu upoštevamo cestnoprometna pravila in da posedujemo veljavno vozniško dovoljenje. Pri spoštovanju predpisov v cestnem prometu igra policija ključno vlogo, saj iz prometa izloči voznike in vozila, ki ogrožajo varnost drugih udeležencev v prometu. Nespametno ravnanje takšnih voznikov lahko terja visok davek, človeško trpljenje, hude telesne poškodbe ali celo smrt udeleženih v prometni nesreči. Za tiste, ki kršijo prometne predpise, morajo obstajati sankcije in njihova vloga je pomembna pri ohranjanju ugodnega stanja varnosti v prometu. Tako s sankcioniranjem poskuša policija spametovati kršitelje v cestnem prometu in s tem vplivati na njihovo ozaveščenost. Namen magistrskega dela je proučiti zakonska določila v Sloveniji, na podlagi katerih mora policist zaseči motorno vozilo. Pri tem smo uporabili normativno-dogmatično metodo, ki smo jo nato uporabili še pri preučitvi zasega motornega vozila v tuji zakonodaji Republike Hrvaške, Avstrije in Italije. S pomočjo zgodovinske metode smo preučili spremembo prometne zakonodaje pri zasegu motornega vozila skozi čas. Sociološko metodo smo uporabili, ko smo izdelali vprašalnike in od pristojnih izvajalcev za odvoz in hrambo motornih vozil ter sodišča, ki prispevajo vsak svoj del k zasegu, pridobili vpogled v njihovo delo. Uporabili smo tudi statistično metodo, kjer smo analizirali število zaseženih motornih vozil od leta 2008 do 2020. Primerjalno pravno metodo smo uporabili pri analizi tovrstne ureditve v tujem pravnem redu. V večini držav ne poznajo instituta zasega motornega vozila, vendar države strmijo k izboljšanju stanja varnosti v cestnem prometu z nenehno spremembo zakonodaje in strožjim sankcioniranjem hujših kršiteljev cestnoprometnih predpisov. Da bi se stanje varnosti v cestnem prometu dvignilo na višjo raven, bi morale države vložiti bistveno več truda v izboljšanje prometne infrastrukture, v razvoj prometne kulture in v povečanje prometne discipline vseh udeležencev cestnega prometa.
Ključne besede: cestnoprometni prekršek, zaseg, motorno vozilo, policija, policijsko pooblastilo
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 1279; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,88 MB) |
1600. Vloga Svetovne banke na Zahodnem Balkanu : magistrsko deloPatricija Firbas, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavam vlogo Svetovne banke na Zahodnem Balkanu. Predstavim vse države Zahodnega Balkana skozi tranzicijsko pot v Evropsko unijo, z izjemo Hrvaške, ki je že članica Evropske unije. Raziskala sem mednarodni in diplomatski vidik te poti; podrobneje sem ga raziskala s pomočjo raziskovalnih vprašanj. Pri tem sem uporabila opisno metodo statičnega makroekonomskega raziskovanja in kombinacijsko ter destruktivno razlagalno metodo. S pomočjo dualnega sklepanja sem povzela ključne ugotovitve ter jih utemeljila na podlagi odgovorov na poglavitna raziskovalna vprašanja. Namen in cilj magistrskega dela obsega raziskavo programa Zelene agende za Zahodni Balkan ter podrobno proučitev držav Zahodnega Balkana, glede višine finančne pomoči ter glede na to katere države Zahodnega Balkana so prejele več finančne pomoči ter zakaj. Svoje ugotovitve sem povzela s pomočjo uvedbe Programa zelenih gospodarskih reform ter podala rešitve s pomočjo gospodarske zelene reforme, ki so namenjene oblikovanju nacionalnega soglasja o strukturnih izzivih za gospodarstvo in dajanju prednostnih reform po vseh državah Zahodnega Balkana. V magistrskem delu sem ugotovila, da je Program zelenih gospodarskih reform moral oceniti prehod na bolj okolijsko trajnostno, krožno in nizko ognjiščno gospodarstvo na Zahodnem Balkanu. V ta namen bo nujno potrebno v programih gospodarskih reform, v skladu z izvajanjem evropskega semestra, vključevati kazalnike o ciljih trajnostnega razvoja in učinkovitosti virov. Na primer, pregled učinkovitih virov, o katerem Zahodni Balkan delno že poroča, bi lahko uporabili za pridobivanje informacij o njihovem prehodu na model trajnostne gospodarske rasti. V sklepnih ugotovitvah povzemam, da so bile države Zahodnega Balkana skozi tranzicijsko pot na poti v Evropsko unijo deležne finančne pomoči Svetovne banke, s pomočjo katere so lahko uvedle potrebne spremembe in programe zelenih gospodarskih reform, ki so pripomogle k trajnostnem razvoju Zahodnega Balkana.
Ključne besede: širitev Evropske unije, Zahodni Balkan, Zelena agenda za Zahodni Balkan, trajna gospodarska rast, gospodarska reforma, skupni enotni trg, Svetovna banka, Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 1268; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,63 MB) |
