461. UVAJANJE NOVEGA SPLETNEGA MESTA ZA STROKOVNO JAVNOST, POOBLAŠČENO ZA PREDPISOVANJE IN IZDAJANJE ZDRAVILPolona Arnež, 2025, not set Abstract: Spletno mesto predstavlja okno podjetja, na osnovi katerega se potencialni uporabniki odločijo za ogled informacij. Tudi strokovnjaki, pooblaščeni za predpisovanje in izdajanje zdravil niso izjema.
Motiv in namen diplomskega dela je bil pripraviti načrt za prenovo in uvajanje vsebin spletnega mesta za strokovno javnost. V empiričnem delu smo z analizo spletnih mest farmacevtskih podjetij ugotovili, da imajo 4 možnost dostopa do strokovnih vsebin.
S fokusno skupino smo ugotovili, da intervjuvani zdravniki iščejo na spletu strokovne informacije za predpisovanje zdravil. Nihče od intervjuvanih zdravnikov ne obiskuje spletnih mest farmacevtskih podjetij, ker tam ne dobijo informacij, ki jih potrebuje za predpisovanje zdravil.
Keywords: tržno komuniciranje, digitalni marketing, spletno mesto, trženje zdravil
Published in ReVIS: 07.02.2025; Views: 397; Downloads: 10
 Full text (1,69 MB) |
462. VLOGA IN ODGOVORNOST MANAGERJA V ORGANIZACIJIAdelisa Bektašević, 2025, not set Abstract: V diplomskem delu bomo preučevali vlogo in odgovornost managerja v organizaciji. Vloga in odgovornost managerja v organizaciji ima več ključnih izzivov. Vodja mora biti ves čas pozoren na svojo okolico in svoj način komuniciranja prilagajati situaciji, v kateri je. Biti kakovosten vodja zahteva prevzemanje tveganja, obvladovanje vremenskih razmer in sposobnost spodbujanja timskega okolja, ki zaposlenim omogoča, da delujejo po najboljših močeh. Vodja mora biti sposoben obvladati vsako od naštetih petih funkcij upravljanja, da lahko učinkovito dosega cilje. Cilj je globlje raziskati vlogo in odgovornost managerjev v organizaciji, s poudarkom na identifikaciji ključnih izzivov in dejavnikov, ki vplivajo na učinkovitost vodstvene vloge.
Velik odstotek menedžerjev meni, da imajo preveč odgovornosti in pritiska. To pomeni, da bo za zmanjšanje tega pritiska morda potrebna boljša porazdelitev odgovornosti in podpora vodjem. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da se precejšen del vodij ne čuti odgovornih za doseganje ciljev svoje delovne skupine. To lahko kaže na pomanjkanje jasne komunikacije o ciljih in odgovornostih, kar je nekaj, na čemer vsekakor moramo delati, da zagotovimo, da vsi člani ekipe razumejo svoje vloge in odgovornosti. Rezultati v komunikaciji so spodbudni, vendar še vedno obstajajo menedžerji, ki se ne strinjajo, da je komunikacija za management nujna.
Glavni namen za vse organizacije in vodstvene ekipe je boljša porazdelitev odgovornosti in zagotavljanje dodatne podpore (mentorstvo, usposabljanje) za zmanjšanje občutka odgovornosti in pritiska, jasna komunikacija ciljev in odgovornosti, jasna zastavitev ciljev in redna komunikacija vodij. Povečajte predanost in organiziranost v ekipi. Izboljšanje komunikacijskih veščin, komunikacija je osnova uspešnega vodje in managementa. Na splošno vse štiri hipoteze niso potrjene, pomembno pa je razumeti, da ne gre nujno za negativen rezultat, ampak nam daje priložnost za dodatne raziskave in izboljšave. Vse hipoteze imajo negativne posledice, kot so potreba po dodatnih raziskavah in vpliv na politiko organizacije.
Keywords: manager, vloga managerja, odgovornost managerja, vodstvene sposobnosti, inovativnost.
Published in ReVIS: 06.02.2025; Views: 387; Downloads: 3
Full text (1,36 MB) |
463. PREPREČEVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB V INTENZIVNI TERAPIJIVanja Perec, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Bolnišnične okužbe v enotah intenzivne terapije zahtevajo celovit in dosleden pristop k preprečevanju, saj so pacienti v tem okolju izjemno ranljivi. Ključni preventivni ukrepi vključujejo dosledno higieno rok, pravilno uporabo osebne zaščitne opreme, sterilizacijo medicinske opreme, upoštevanje aseptičnih tehnik pri vseh postopkih, nadzor nad uporabo antibiotikov, multidisciplinarno sodelovanje med zdravstvenimi delavci ter redno izobraževanje in spremljanje skladnosti s protokoli. Namen naše raziskave je bil raziskati preprečevanje bolnišničnih okužb v intenzivni terapiji. Cilji raziskave pa so bili raziskati prakse preprečevanja bolnišničnih okužb v intenzivni terapiji, ugotoviti najpogostejše dejavnike tveganja za razvoj bolnišničnih okužb v intenzivni terapiji, raziskati pridobivanje znanja zdravstvenega osebja o preprečevanju bolnišničnih okužb, ugotoviti ovire in izzive pri izvajanju strategij preprečevanja bolnišničnih okužb v intenzivni terapiji.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot inštrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je vključeval diplomirane medicinske sestre z vsaj 3 leti delovnih izkušenj v enoti intenzivne terapije. V intervju smo zajeli šest diplomiranih medicinskih sester. Raziskava je potekala v oktobru 2024.
Rezultati: Intervjuvanke za preprečevanje bolnišničnih okužb izpostavljajo predvsem dosledno umivanje in razkuževanje rok, uporabo osebne zaščitne opreme, čiščenje in razkuževanje opreme, površin in pacientove okolice ter izolacijo pacienta. Za nadzor in spremljanje bolnišničnih okužb vse intervjuvanke opisujejo odvzem nadzornih kužnin. Za najučinkovitejši preventivni ukrep so intervjuvanke izbrale higieno rok, ki je hkrati tudi najpogosteje izvajani preventivni postopek. Dejavnike tveganja za razvoj bolnišničnih okužb intervjuvanke prepoznavajo s pomočjo ocene stanja pacienta. Intervjuvanke se o preprečevanju bolnišničnih okužb izobražujejo na različnih seminarjih, spletinarjih, delavnicah, tečajih in predavanjih v bolnišnici, kjer so zaposlene, ali izven njih. Ovire in izzivi pri izvajanju strategij za preprečevanje bolnišničnih okužb, s katerimi se intervjuvanke srečujejo, so neenotne prakse, pomanjkanje sredstev, nedobavljivost materialov, prostorska stiska, neupoštevanje protokolov in odpornost mikroorganizmov na antibiotike, kar otežuje pravilno izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje bolnišničnih okužb.
Razprava: V raziskavi smo preučili preprečevanje bolnišničnih okužb v enoti intenzivne terapije, podprto s strokovno literaturo s tega področja. Raziskava se je osredotočila na protokole in strategije za preprečevanje bolnišničnih okužb, prepoznavanje dejavnikov tveganja za razvoj bolnišničnih okužb, izobraževanja medicinskih sester o preprečevanju bolnišničnih okužb in na ovire in izzive, s katerimi se medicinske sestre vsakodnevno srečujejo na svojem delovnem mestu. Ključni preventivni ukrep za preprečevanje bolnišničnih okužb je higiena rok. Ugotovili smo, da je za prepoznavanje dejavnikov tveganja za nastanek bolnišničnih okužb potrebna dobra ocena stanja pacienta. Medicinske sestre se redno izobražujejo o novih smernicah za preprečevanje prenosa bolnišničnih okužb. Naša raziskava je tudi pokazala, da so ovire in izzivi, s katerimi se medicinske sestre vsakodnevno srečujejo, zelo pogosti in otežujejo upoštevanje protokolov za preprečevanje prenosa bolnišničnih okužb.
Keywords: bolnišnične okužbe, higiena rok, medicinska sestra, enota intenzivne terapije
Published in ReVIS: 06.02.2025; Views: 470; Downloads: 36
Full text (1,68 MB) |
464. PALIATIVNA OSKRBA V SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EVROPSKE UNIJE: IZZIVI IN PRILOŽNOSTIGregor Tomažič, 2025, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Paliativna oskrba predstavlja celosten in sistematičen pristop, ki se osredotoča na izboljšanje kakovosti življenja posameznikov s hudimi ter napredovalimi boleznimi – hkrati pa nudi tudi podporo njihovim družinam in bližnjim. V Sloveniji, podobno kot v drugih državah Evropske unije, je cilj paliativne oskrbe omiliti trpljenje s fizičnimi, čustvenimi, socialnimi in duhovnimi intervencijami. Kljub temu, da se področje razvija, se v slovenskem prostoru soočamo z velikimi izzivi. Težave v Sloveniji se znotraj tega področja pojavljajo predvsem skozi pomanjkanje ustrezne izobrazbe strokovnjakov, dostopnost storitev in pa razumevanje potreb pacientov in njihovih družin zaradi slabe komunikacije. Če gledamo Slovenijo v merilu primerjave z drugimi državami EU, obstajajo tako prednosti kot zaostanki. Namen diplomskega dela je s sistematičnim pregledom literature proučiti paliativno oskrbo v Sloveniji v primerjavi z državami Evropske unije ter izpostaviti tako izzive kot priložnosti, ki jih imamo.
Metodologija: Podatke smo pridobili s pomočjo sistematičnega pregleda literature, jih analizirali, smiselno sintetizirali in povezali v poglavja. Uporabili smo tako domačo kot tujo literaturo, ki je usmerjena v paliativno oskrbo na Slovenskem ter v državah EU. Podatke smo pridobili s pomočjo virtualnih baz podatkov, in sicer PubMed, Cochrane, COBISS, DKUM in Google Učenjak, pri čemer smo vzpostavili temeljne vključitvene kriterije: leto objave literature med 2009 in 2023; dostopnost literature v angleškem ali slovenskem jeziku; literatura mora biti dostopna v celoti in recenzirana. Pri iskanju literature smo uporabili ključne iskalne besedne zveze v različnih kombinacijah, in sicer v slovenskem jeziku: »paliativna oskrba«, »zdravstvena nega«, »Slovenija«, »Evropa« ter v angleškem jeziku; »palliative care«, »nursing«, »Slovenia«, »Europe«). V virtualnih bazah podatkov smo ključne besede v istem vrstnem redu vpisovali v iskalnik ter jih povezali z »AND« in »OR«.
Rezultati: Prvotno iskanje znanstvenih in strokovnih virov in literature je rezultiralo v 1186 zadetkih ob uporabi ključnih besed. Zavrgli smo tiste zadetke, ki niso bili relevantni za temo naše raziskave. Nato smo natančno preučili 12 zadetkov in jih vključili v razpravo. Ugotovili smo, da je v slovenskem prostoru na področju paliativne oskrbe ključnega pomena učinkovito usklajevanje in sodelovanje med različnimi strokovnjaki, kot so zdravniki različnih specialističnih usmeritev, medicinske sestre ter ostali zdravstveni delavci in sodelavci. Ti delujejo v okviru interdisciplinarnega zdravstvenega tima, kar zahteva dobro koordinacijo, da se zagotovi kontinuiteta obravnave in kakovostna izvedba storitev. Čeprav Slovenija na tem področju zaostaja za nekaterimi naprednejšimi evropskimi modeli, kjer je paliativna oskrba bolje integrirana in lažje dostopna, so vidni pozitivni premiki. V naprednejših sistemih je poudarek na tesnejšem sodelovanju med različnimi poklici ter na vzpostavitvi strukturirane sistemske podpore, kar omogoča večjo učinkovitost obravnave pacientov. Kljub temu ima Slovenija tudi svoje prednosti. Med njimi izstopata vse večja ozaveščenost javnosti o pomenu paliativne oskrbe ter naraščajoče število usposobljenih strokovnjakov na tem področju. Te pozitivne trende je mogoče nadgraditi z reševanjem ključnih izzivov, kot so izboljšanje dostopnosti virov, dodatno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ter boljša integracija paliativne oskrbe v zdravstveni sistem. Sistemski razvoj in trajnostna podpora bosta omogočila odpravo obstoječih slabosti ter vzpostavitev bolj kakovostnega in dostopnega sistema paliativne oskrbe v Sloveniji.
Razprava: Teorija paliativne oskrbe poudarja ključni pomen prilagajanja strategij oskrbe individualnim potrebam pacientov. Ta pristop omogoča aktivno vključevanje pacientov v proces oskrbe, kar krepi njihovo avtonomijo in prispeva k boljši kakovosti življenja. Kljub napredkom se Slovenija na tem področju še vedno sooča z izzivi, kot sta pomanjkanje izobraženega zdravstvenega osebja, kar omejuje strokovno izvedbo paliativne oskrbe, in neenaka dostopnost storitev, ki je posledica pomanjkanja enotne sistemske podpore in geografske razpršenosti virov. Te pomanjkljivosti zmanjšujejo učinkovitost paliativne oskrbe v primerjavi z evropskim povprečjem, ki ga Slovenija želi preseči, obenem pa primeri dobrih praks iz drugih držav EU ponujajo številne priložnosti za izboljšave. Med ključnimi koraki so vlaganje v dodatno izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra, povečanje dostopnosti storitev na nacionalni ravni in dvig ozaveščenosti javnosti o pomenu paliativne oskrbe. Uresničitev teh izboljšav bi lahko temeljno vplivala na kakovost življenja pacientov, zadovoljila njihove potrebe in hkrati prispevala k večji prepoznavnosti paliativne oskrbe na ravni celotne družbe.
Keywords: Paliativna oskrba, zdravstvena nega, Slovenija, Evropa
Published in ReVIS: 06.02.2025; Views: 458; Downloads: 38
Full text (2,17 MB) |
465. LAJŠANJE SIMPTOMOV PRI IZVAJANJU ZDRAVSTVENE NEGE PACIENTA V PALIATIVNI OSKRBILaura Štrkić, 2025, undergraduate thesis Abstract: Izhodišče: Paliativna oskrba je obsežno področje zdravstvene nege, ki zahteva poglobljeno znanje in številne spretnosti ter zajema celosten pristop pacienta, pri katerem imajo zdravstveni delavci ključno vlogo. Zaradi zahtevnosti oskrbe pogosto prihaja do pomanjkanja znanja, kar lahko otežuje učinkovito lajšanje simptomov. Namen raziskave je bil proučiti, kako izboljšati lajšanje simptomov pri zdravstveni negi paliativnih bolnikov.
Metode: Uporabili smo kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Zbiranje primarnih podatkov je potekalo s pomočjo tehnike anketiranja. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 zdravstvenih delavcev z izkušnjami v paliativni oskrbi. Podatke smo statistično obdelali s programom Microsoft Excel in dobljene rezultate grafično prikazali. Za zbiranje sekundarnih virov podatkov smo uporabili bibliografske baze (PubMed, Cobiss, dLib, Sage Journals).
Rezultati: Naša raziskava je pokazala, da se polovica zdravstvenih delavcev pri svojem delu ukvarja s paliativno oskrbo in tudi izraža potrebo po dodatnem usposabljanju. Izpostavljeni so bili dodatna usposabljanja na področju komunikacijskih veščin s pacienti in njihovimi družinami ter upravljanje simptomov. Po mnenju zdravstvenih delavcev (62 %) je vključevanje svojcev v oskrbo ključni dejavnik. Raziskava je pokazala, da zdravstveni delavci pogosto zaznajo potrebo svojcev po informiranju o poteku bolezni in prognozi, navodilih za izvajanje negovalnih postopkov, možnostih psihološke podpore ter svetovanju glede lajšanja simptomov. Največja izziva pri delu v paliativni oskrbi sta čustvena obremenitev, povezana z izgorelostjo (89 %), in občutek nemoči pri lajšanju simptomov (56 %). Simptomi, ki povzročajo največ težav pri zdravljenju oziroma lajšanju simptomov, so bolečina (47 %), utrujenost (20 %), slabost in bruhanje (14 %), težko dihanje (7 %), izguba apetita (6 %) ter depresija (3 %). Od vseh teh naštetih simptomov je največkrat prisotna bolečina (54 %) kot najpogostejši simptom v paliativni oskrbi. Predvsem se za lajšanje simptomov v zdravstveni negi uporabljajo farmakološki načini, kot so opioidi, in sicer v 72 %. Pretežno se uporabljajo tudi nefarmakološki načini, kot so akupunktura, glasbena terapija in kot najbolj izražen pristop psihološka podpora (87 %).
Razprava: Ugotovili smo, da sta za kakovostno paliativno oskrbo ključna dobra komunikacija in sprotno izobraževanje, saj nove raziskave in smernice omogočajo nenehne napredke pri obravnavi bolnikov v paliativni oskrbi. Stopnja težavnosti simptomov vpliva na njihovo lajšanje in zdravljenje. Pri bolnikih z več diagnozami sta nujna celostni pristop in sodelovanje multidisciplinarnega tima za učinkovito oskrbo. Pogosto se spregleda pomen nefarmakoloških pristopov za lajšanje simptomov, ki bi jih bilo smiselno pogosteje uporabljati v kombinaciji s farmakološkimi metodami. Psihološka podpora pri oskrbi zagotavlja pomembno čustveno oporo bolnikom in njihovim družinam. Za uspešno izvajanje paliativne oskrbe pa zdravstveni delavci potrebujejo poglobljeno znanje, empatičen odnos in veliko strokovnih veščin.
Keywords: paliativna oskrba, zdravstveni delavci, lajšanje simptomov, komunikacija
Published in ReVIS: 06.02.2025; Views: 491; Downloads: 33
Full text (1,86 MB) |
466. KOMUNICIRANJE V ZDRAVSTVENI NEGI: TEŽAVE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V KOMUNIKACIJI S PACIENTI Z DIAGNOZO DEMENCATjaša Milovanović, 2025, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Demenca je progresivna bolezen, ki zelo vpliva na sposobnost pacientov za verbalno in neverbalno komunikacijo, kar predstavlja velik izziv za zdravstvene delavce. Ti se pogosto soočajo s težavami pri razumevanju potreb in izražanja pacientov, kar zahteva uporabo prilagojenih strategij za izboljšanje komunikacije. Namen diplomske naloge je raziskati komunikacijske izzive, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci pri delu s pacienti, ki trpijo za demenco.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo. Z anketnim vprašalnikom smo pridobili primarne podatke. Vključili smo 100 zdravstvenih delavcev. Kot vir za sekundarno pridobivanje podatkov smo uporabili bibliografske baze (Google Učenjak, PubMed, Cobiss).
Rezultati: Komunikacijske težave v zdravstvenem okolju se najpogosteje kažejo kot ponavljanje istih besed, nerazumevanje pomena besed in iskanje ustreznih izrazov. Respondenti za premagovanje teh ovir najpogosteje uporabljajo prijazen ton in besedni izbor (84,3 %), razumevanje in potrpežljivost (66,3 %) ter fizično bližino (48,2 %). Zdravstveni delavci komunikacijske težave rešujejo predvsem z verbalnimi strategijami, pri čemer je ponavljanje navodil, kadar pacient ne razume (M = 4,8), najpogostejša metoda. Med oblikami neverbalne komunikacije pa je najpogostejši očesni stik (M = 4,5). Organizacijski dejavniki, ki otežujejo učinkovito komunikacijo, vključujejo nezadostno število zaposlenih in preobremenjenost delovnega okolja. Pri delu z dementnimi pacienti skoraj polovica respondentov (48,5 %) ne zaznava vpliva na svoje delo, medtem ko je za dobro četrtino respondentov ta vpliv pozitiven (27,3 %).
Sklep: Rezultati raziskave kažejo, da se zdravstveni delavci pri delu z dementnimi pacienti pogosto soočajo s ponavljajočimi se komunikacijskimi ovirami, kot so ponavljanje besed, nerazumevanje pomena in iskanje ustreznih izrazov. Ugotovljeno je bilo, da se ovire najpogosteje premagujejo z uporabo verbalne komunikacije, kot je ponavljanje navodil, in neverbalne komunikacije, na primer vzpostavljanje očesnega stika. Organizacijski dejavniki, kot sta pomanjkanje osebja in preobremenjenost delovnega okolja, dodatno otežujejo učinkovitost komunikacije. Kljub tem izzivom večina zdravstvenih delavcev delo z dementnimi pacienti ocenjuje kot nevtralno ali celo pozitivno. Raziskava poudarja nujnost kontinuiranega izobraževanja in dodatnega usposabljanja zdravstvenih delavcev za izboljšanje komunikacijskih veščin pri delu z dementnimi pacienti. Prav tako je ključnega pomena izboljšanje organizacijskih pogojev dela, kar bi lahko pozitivno vplivalo na kakovost oskrbe pacientov in dobrobit zaposlenih. Nadaljnje raziskave bi lahko poglobile razumevanje komunikacijskih izzivov, proučile učinkovitost specifičnih pristopov in identificirale inovativne strategije za izboljšanje komunikacije v praksi.
Keywords: pacienti z demenco, komunikacija pri demenci, komunikacijske ovire, zdravstveni delavci, strategije komunikacije.
Published in ReVIS: 06.02.2025; Views: 530; Downloads: 41
Full text (1,26 MB) |
467. The fundamental right to a healthy environment and climate-related lawsuitsElijah Sriroshan Sritharan, 2024, original scientific article Abstract: Of all the prominent environmental issues in recent decades, global climate change is the most serious and has been widely regarded as the most pressing global environmental problem of the current age. Ongoing carbon emissions from burning fossil fuels are behind the planet’s warming trend. The fossil fuel industry has had a unique role in causing, shaping, advancing, and defining the current unsustainable fossil fuel-dependent global economy. Climate science demands we decarbonise our entire economy to limit global warming to 1.5° Celsius. This paper builds its arguments starting from the universal recognition of the human right to a clean, healthy and sustainable environment by the United Nations General Assembly in 2022. A healthy and functioning environment is a precondition for human welfare. Recognition of the right to a healthy environment contributes to improved environmental outcomes, including cleaner air, enhanced access to safe drinking water and reduced greenhouse gas emissions. One notable development in recent years has been an explosion in climate litigation. The cases are being brought against governments and corporate emitters for breach of environmental and human rights obligations to pressure them to take more ambitious climate action. The two analysed cases from the Netherlands aptly illustrate that human rights arguments played a crucial role in the rulings.
Keywords: Human right to a healthy environment, Human rights-based climate change litigation, Urgenda case, hell judgement, sustainable development goals
Published in ReVIS: 06.02.2025; Views: 491; Downloads: 6
Full text (261,81 KB) |
468. Komuniciranje in krizno upravljanje : magistrsko deloDanila Mašić, 2025, master's thesis Abstract: Naloga Komuniciranje in krizno upravljanje se osredotoča na to, kako se komuniciranje razlikuje od kriznega komuniciranja, kako poteka med krizo, kako poteka krizno upravljanje in katere so strukture, nujne za krizno upravljanje. Opisani so procesi in odločanja pri organiziranju na splošno in v kriznih razmerah. Gre za kvalitativno raziskavo, saj so bili rezultati pridobljeni z intervjuji. Prav tako so bili pri pisanju uporabljeni primarni in sekundarni viri. Iz odgovorov raziskav komuniciranja komunikacijskih kampanj so bile ugotovljene razlike v dojemanju med vodji komunikacijskih kampanj ter študenti in zaposlenimi. V nalogi je zajeta tudi primerjava upravljanja komunikacijskih kampanj in upravljanja krize žledu. Razvidno je, da se tako komuniciranje kot upravljanje kriz razlikujeta. Vsem krizam je skupna časovna omejenost v posebnih okoliščinah. Razlikujejo pa se v načinu poročanja in obveščanja ter v strukturah, ki so nujne za obvladovanje krize. V mednarodni primerjavi kriznega komuniciranja in kriznega upravljanja so bile narejene primerjave struktur in načinov komuniciranja v državah, kot so Švedska, Švica, Združene države Amerike in Italija, in sicer v primerjavi s Slovenijo. Ugotovljeno je bilo, da so v formalnem smislu organiziranosti nekatere razlike, saj so bile v primerjavo vključene države, ki se med seboj razlikujejo po zgodovinski, kulturni in politični preteklosti. Za Italijo pa je bilo predstavljeno tudi krizno komuniciranje in upravljanje katastrofalnega potresa v Aquili leta 2009.
Keywords: komuniciranje, strateško komuniciranje, krizno komuniciranje, krizno upravljanje, procesi odločanja, komunikacijske kampanje
Published in ReVIS: 06.02.2025; Views: 486; Downloads: 51
Full text (2,75 MB) |
469. Pravica do zdravega življenjskega okolja v kontekstu Evropske konvencije o človekovih pravicah : magistrsko deloŠpela Zagorc, 2024, master's thesis Abstract: Čeprav več kot 150 držav priznava pravico do zdravega okolja v svojih nacionalnih ustavah, pa avtonomne, svetovno priznane človekove pravice do življenja v zdravem okolju ni. Namen magistrskega dela je umestitev pravice do zdravega življenjskega okolja v regionalno okolje, v katerem deluje Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP). Magistrsko delo vsebuje več ciljev, in sicer analizo EKČP in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v povezavi z (zdravim) življenjskim okoljem in pravicami posameznikov, prikaz ozelenitve obstoječih človekovih pravic, ki izhajajo iz EKČP, formuliranje in analizo vsebinskega in procesnega vidika pravice do zdravega življenjskega okolja po EKČP, opredelitev dejavnikov, ki zagotavljajo učinkovito uveljavljanje in zaščito pravice do zdravega življenjskega okolja, kot ti izhajajo iz sodne prakse ESČP, in analizo mednarodnih instrumentov s področja človekovih pravic, ki so upoštevani na področju varstva okolja in prava EU. Za dosego ciljev magistrskega dela in podajanja odgovorov na zastavljeni raziskovalni vprašanji so uporabljene metoda deskripcije preko generalizacije in specializacije, faktorska analiza, metodi logične analize in sinteze ter metoda deduktivnega sklepanja in metoda dokazovanja preko študije mednarodnih institutov, zakonodaje EU in sodne prakse sodišča ESČP kot tudi študije domače in tuje literature kot teoretične podlage izvedeni študiji in podanim rezultatom. Rezultati izvedene študije prikažejo ozelenitev obstoječih človekovih pravic, ki so že priznane po EKČP, upoštevaje sodno prakso ESČP, določbe mednarodnih instrumentov Združenih narodov in prava EU ter konceptualni model pravice do zdravega življenjskega okolja preko vsebinskega in procesnega vidika, ki implicitno izhaja iz EKČP in sodne prakse ESČP. Rezultati so uporabni za nadaljnje raziskave v znanosti, za osveščanje stroke, predvsem pa za posameznike pri reševanju težav, s katerimi se srečujejo v prizadevanju za mirno in zdravo okolje, s čimer se prispeva h krepitvi tako zaščite okolja kot tudi pravic posameznikov v zvezi z obravnavano tematiko na nacionalni ravni.
Keywords: pravica do zdravega življenjskega okolja, varstvo človekovih pravic, EKČP, ESČP, sodna praksa
Published in ReVIS: 06.02.2025; Views: 444; Downloads: 0 |
470. Zakonodajne pristojnosti predsednika Republike Slovenije : magistrsko deloEdita Beganović, 2024, master's thesis Abstract: Predsednik republike je v Sloveniji formalno šef države, kar bi za nepoučenega zlahka pomenilo, da odloča o vsem ali vsaj o večini zadev, pomembnih za državo. Toda v Sloveniji velja načelo delitve oblasti, kar pomeni, da se oblast deli na tri veje: zakonodajno, sodno in izvršilno. Vse tri se izvajajo neodvisno druga od druge, a se med seboj bolj ali manj učinkovito omejujejo in nadzorujejo s pomočjo mehanizmov zavor in ravnovesij. Zakonodajna pristojnost je v Sloveniji rezervirana predvsem za državni zbor, ki ga sestavljajo poslanci, izvoljeni neposredno s strani državljanov. Načelo delitve oblasti pa ni strogo ločeno. Tako ima predsednik republike poleg svojih klasičnih pristojnosti, kot sta predstavljanje države in vrhovno poveljstvo nad oboroženimi silami, pristojnosti tako na izvršilnem področju kot na zakonodajnem področju. V okviru zakonodajnih pristojnosti lahko izreče mnenje o posameznem zakonskem vprašanju, razglaša zakone, razpiše volitve v državni zbor, ga skliče ali razpusti, državnemu zboru v izvolitev predlaga sodnike ustavnega sodišča, pet članov sodnega sveta, varuha človekovih pravic, v imenovanje pa jim predlaga guvernerja, viceguvernerje, člane računskega sodišča in pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja. Magistrska naloga poleg zakonodajnih pristojnosti predsednika Republike Slovenije analizira tudi zakonodajne pristojnosti predsednikov Italije, Nemčije, Ukrajine, Egipta, Južne Afrike, Turčije, Kitajske in Brazilije.
Keywords: predsednik republike, zakonodajna pristojnost, zakonodaja, ustava, parlament
Published in ReVIS: 06.02.2025; Views: 443; Downloads: 36
Full text (1,14 MB) |
