471. ETIČNE DIPLEME PRI GENSKEM SPREIMNJANJU ZARODKAMerima Veladžić, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Genski inženiring omogoča natančno prilagajanje in spreminjanje genov organizmov ter umetno manipulacijo dezoksiribonukleinske kisline (DNA). V biomedicini genski inženiring ponuja možnost radikalne izboljšave za potencialno izboljšanje človeških sposobnosti, vendar obstajajo etični in pravni izzivi. Tehnologija genskega spreminjanja omogoča natančno urejanje DNA in ima sicer veliki terapevtski potencial, še posebej pri zdravljenju dednih bolezni. Obstajajo premisleki o uporabi tehnologije za gensko spreminjanje za preprečevanje dednih bolezni, saj ta tehnologija odpira številna etična vprašanja. Gensko urejanje zarodka predstavlja etični izziv v dveh glavnih vidikih: morebitni uspeh in morebitni neuspeh. Rezultat genskega spreminjanja zarodka je lahko želena sprememba oz. nastane ciljni učinek ali pa pride do neželene reakcije oz. nastane negativen učinek ali mutacija.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Uporabili smo kavzalno-neeksperimentalno metodo dela z uporabo anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je bil 121 anketirancev (38 moških in 83 žensk). Med celotno raziskavo in obdelavo podatkov so bila upoštevana etična načela raziskovanja.
Rezultati: Iz rezultatov je razvidno, da je večina (60 %) anketirancev že slišala za genski inženiring (gensko spreminjanje ali gensko testiranje), od tega jih je 48 % označilo, da so malo slišali ali brali o genskem spreminjanju, in 17 % jih je označilo, da so o tej temi veliko slišali ali brali. Pri vprašanju, kaj razumejo pod izrazom gensko spreminjanje, so anketiranci velikokrat označili, da je to gen, ki je spremenjen/modificiran/urejen, druga najpogostejša razlaga pa je, da so to geni/celice/DNA, vzeti iz enega organizma in dani v drugega. Na Likertovi lestvici so anketiranci označevali svoje mnenje glede etičnega vidika genskega spreminjanja. Povprečno mnenje anketirancev je bilo, da je spreminjanje zarodkov dopustno, če bi pomagalo pri preprečevanju genskih bolezni (xŻ = 3,8), nedopustno, če gre za izboljšanje sposobnosti (npr. videz ali inteligenca) (xŻ = 2,4), in dopustno v primerih, ko gre za rešitev življenjsko nevarnih stanj (xŻ = 3,7). Mnenje 89 anketirancev je, da so posledice genskega spreminjanja premalo raziskane. 59 anketirancev meni, da je rezultat genskega spreminjanja želena ali ciljna sprememba, medtem ko 62 anketirancev meni, da je to neželena sprememba. V poprečju so anketiranci mnenja, da gensko spreminjanje lahko povzroči socialno neenakost (xŻ = 3,7) in družbene spremembe (xŻ = 3,7) ter da bi gensko spreminjanje zarodkov imelo več koristi kot posledic (xŻ = 3,6).
Razprava: Ugotovili smo, da je večina splošne populacije, ki je bila vključena v raziskavo, vedela oz. imela informacije o tem, kaj je to gensko spreminjanje zarodkov. V nadaljnji izvedbi raziskave smo ugotovili, da so se anketiranci strinjali z genskim urejanjem zarodka v terapevtski namen, na primer za zdravljenje bolezni ali neozdravljivih stanj. Mnenje o genskem urejanju zarodka v namen, da se doseže fizična ali intelektualna izboljšava zarodkov, je dobilo negativen odziv. Mnenje splošne populacije v tem kontekstu je zelo jasno, saj je izraženo strinjanje z genskim inženiringom zarodkov v namen, da se izboljša njihovo zdravstveno stanje, ne pa za fizične izboljšave. Ugotavljamo tudi, da je raziskava pokazala, da gensko spreminjanje lahko povzroči nastanek različnih posledic genskega urejanja zarodkov, ki bi lahko privedle do nastanka socialne neenakosti in družbenih sprememb. Mnenje udeležencev v raziskavi je bilo, da imajo genske spremembe več koristi kot posledic.
Keywords: genski inženiring, genske spremembe, etične dileme, CRISPR, posledice genskega spreminjanja.
Published in ReVIS: 01.02.2025; Views: 428; Downloads: 32
 Full text (2,90 MB) |
472. ZMANJŠEVANJE BOLNIŠKIH ODSOTNOSTI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE Z IZVAJANJEM ZDRAVSTVENE VZGOJEEmina Mešić, 2025, undergraduate thesis Abstract: Zdravstvena vzgoja je pomembna veja zdravstvenega sistema. Vključuje celotno populacijo od rojstva do smrti v vseh življenjskih obdobjih. Izvajalci zdravstvene nege so strokovnjaki na svojem področju in so kompetentni za izvajanje zdravstvene vzgoje.
Poklici v zdravstveni negi spadajo med ene najbolj stresnih poklicev v svetu. Skrb za obolele, od zdravstvenih delavcev zahteva veliko strokovnega znanja, sposobnosti in empatije. Med dejavnike tveganja za zdravje na delovnem mestu med izvajalci zdravstvene nege štejemo izmensko delo, stresne situacije, visoke dnevne obremenitve na delovnem mestu, dežurstva, kompetence, ki vodijo v dilemo in izpolnjevanje zahtev ob vedno večji stiski s časom in pomanjkanjem kadra. Namen raziskave je bil preučiti pomen zdravstvene vzgoje v namen zmanjševanja bolniških odsotnosti med izvajalci zdravstvene nege.
Iz rezultatov raziskave, v kateri je sodelovalo 111 anketirancev zaposlenih v zdravstveni negi, je zaključiti, da je za izvajalce zdravstvene nege najbolj obremenjujoče izmensko delo, predvsem nočne izmene, pomanjkanje časa in energije za telesno aktivnost in pripravljanje kvalitetnih raznovrstnih obrokov. Bremenijo jih tudi odnosi v samem kolektivu, kot tudi odnosi s pacienti in njihovimi svojci. Ugotovili smo, da je izvajanje zdravstvene vzgoje med izvajalci zdravstvene nege v namen preprečevanja bolniških odsotnosti pomembno. Ob opravljanju stresnega poklica, je pomembno, da znajo poskrbeti za ohranjanje in krepitev svojega psihofizičnega zdravja.
Keywords: zdravstvena vzgoja, kronične bolezni, dejavniki tveganja za zdravje, medicinske sestre, obremenitev medicinskih sester, bolniške odsotnosti, izmensko delo
Published in ReVIS: 01.02.2025; Views: 422; Downloads: 12
Full text (1,37 MB) |
473. The analysis of the reporting persons protection act through the prism of the OECD indicatorsHelena Mazi Golob, 2024, original scientific article Abstract: The article presents an analysis of the Reporting Persons Protection Act as an example of a methodology for the substantive evaluation of a new law. The article is divided into three parts. In the first part, standards and examples of good practices in the legislation of countries with a longer tradition in whistleblower protection are collected. In the second part, we analysed the Reporting Persons Protection Act through the indicators of the Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD). We found that the Reporting Persons Protection Act fully complies with thirteen indicators, partially complies with four indicators, and ignores eight out of twenty-five indicators. Therefore, in the concluding part of the article, we sought the proponent’s arguments for not considering these indicators and suggested some other improvements to the law.
Keywords: Reporting Persons Protection Act, whistleblowing, protection of reporting persons, whistleblower protection
Published in ReVIS: 31.01.2025; Views: 353; Downloads: 3
Full text (174,69 KB) |
474. |
475. |
476. Pravni in drugi vidiki položaja žensk v policiji in na vodstvenih delovnih mestihTomaž Čas, Klara Podnar, 2024, original scientific article Abstract: V slovenski policiji je zaposlenih približno 80% policistov in približno 20% policistk. Kljub takim številkam le približno 3% policistk zaseda vodstvena delovna mesta. Čeprav zakonodaja primerno ureja prepoved diskriminacije in zagotavljanje enakopravnosti, še vedno obstaja neuravnoteženost zasedenosti vodstvenih delovnih mest v policiji po spolu. Policistke se v vlogi vodij srečujejo z mnogimi izzivi in dodatno energijo porabijo za razbijanje stereotipov in predsodkov, ne glede na to, da so enako sposobne vodenja kot policisti. Ugotovili smo, da bi bilo smiselno sprejeti določene ukrepe za izboljšanje stanja na tem področju.
Keywords: ženske, policija, vodenje, enakost, položaj žensk
Published in ReVIS: 31.01.2025; Views: 424; Downloads: 8
Full text (166,67 KB) |
477. |
478. |
479. Addressing the social issues of widows and widowers through the Institute of a Guaranteed Widow’s PensionSabina Korošec, 2024, original scientific article Abstract: The article deals with the question of the adequacy of reintroducing a guaranteed widow’s pension into pension legislation to address the social issues faced by widows and widowers. It answers questions regarding the rules for calculating widow’s pensions, the main differences between two different social security systems (insurance system and social protection system), the development of the guaranteed widow’s pension institute through the legislation of independent Slovenia, and the current system in place today. During the legislative process of adopting the amendment ZPIZ-2N, the original draft of the law was slightly supplemented and modified, which is seen as positive as it better follows the principle of proportionality and prevents situations where a widow or widower would receive a higher amount than the combined pensions of both partners. Despite this, the article notes that it would be better to raise all widow’s pensions to maintain the insurance principle, as this would also increase the amounts of the part of the widow’s pensions. Finally, the article highlights that future interventions in the existing system must ensure that legislative changes consider the contributions paid by the insured into the pension fund and that social adjustments in social insurance are permissible but should not disrupt the balance
among retirees.
Keywords: calculation of widow’s pension, guaranteed widow’s pension, death insurance, social security systems, changes in pension legislation
Published in ReVIS: 31.01.2025; Views: 407; Downloads: 2
Full text (103,75 KB) |
480. |
