Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Izhodišča: Zdravstveni delavci se pri vsakodnevnem delu soočajo z visoko delovno obremenitvijo, odgovornostjo in pričakovanji, kar pogosto vodi v utrujenost, izgorelost in zmanjšano zadovoljstvo pri delu. Ti dejavniki pomembno vplivajo na pojav odsotnosti z dela ter na odločitve posameznikov o odhodu iz ustanove. Namen raziskave je preučiti povezavo med delovno obremenitvijo, stresom, absentizmom in fluktuacijo ter ugotoviti, kako organizacijski dejavniki vplivajo na odločitev vodjev zdravstvene, da ostanejo na delovnem mestu oziroma v ustanovi. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela, podatke pa smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature. V pregled smo s pomočjo izključitvenih kriterijev zajeli podatkovne baze PubMed, Cobiss, DKUM, Google učenjak in SpringerLink. Vključili smo prispevke, objavljene med letoma 2015 in 2025. Kriterij za vključitev je bil še brezplačna dostopnost zadetkov v polnem besedilu. Za iskanje zadetkov smo uporabili ključne besede v slovenščini (absentizem, fluktuacija, stres, vodji zdravstvene nege) in v angleščini (absenteeism, staff turnover, stress, nursing leaders). Iskanje, analiza in obdelava izbrane literature so potekali v mesecu maju 2025. V končno analizo smo iz skupnega nabora sprejeli 15 enot literature. Rezultati: Rezultati pregleda izbrane literature kažejo, da sta absentizem in fluktuacija medicinskih sester posledica kombinacije delovnih, individualnih in organizacijskih dejavnikov. Med temeljnimi dejavniki so zahteven urnik, dolg delovni čas, preobremenjenost, stres, konflikti ter pomanjkanje podpore oziroma ustrezne kadrovske politike. Individualni dejavniki obsegajo osebno zdravje, družinske obveznosti ter iskanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem. Visok poklicni stres in izgorelost povečujeta odsotnost z dela in namero po odhodu, kar negativno vpliva na kakovost oskrbe pacientov. Programi za zmanjšanje stresa, izobraževanje, podpora vodstva, razvoj čustvene inteligence in transformacijski slog vodenja se izkazujejo za učinkovite pri zmanjšanju absentizma ter fluktuacije in izboljšanju zadovoljstva zaposlenih. Razprava: Iz ugotovitev lahko razberemo, da so absentizem, fluktuacija in stres v zdravstveni negi medsebojno povezani ter pomembno vplivajo na zaposlene in vodje zdravstvene nege. Glavni vzroki za odsotnost in menjavo delovnih mest so visoka delovna obremenitev, stres, konflikti, pomanjkanje kadra, neustrezno vodenje in nezadovoljstvo pri delu. Posledice teh pojavov za vodje pomenijo večje organizacijske obremenitve, večjo odgovornost za tim, večji stres in tveganje za izgorelost. Raziskave poudarjajo, da transformacijsko vodenje, podpora zaposlenim ter ustrezna organizacija dela zmanjšujejo stres, absentizem in fluktuacijo ter hkrati povečujejo zadovoljstvo, zavzetost in kakovost zdravstvene oskrbe, kar zagotavlja stabilnejše in učinkovitejše delovno okolje.
Keywords: absentizem, fluktuacija, stres, zdravstvena nega, vodji zdravstvene nege
Published in ReVIS: 07.02.2026; Views: 9; Downloads: 0
Full text (1,05 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Marfanov sindrom je avtosomno dominantna bolezen vezivnega tkiva, pri kateri so najnevarnejši zapleti povezani s progresivno dilatacijo in disekcijo ascendentne aorte. Zdravljenje pogosto vključuje profilaktično ali urgentno kirurško zamenjavo aortnega korena/ascendentne aorte (ohranitvene tehnike zaklopke, Bentall), dolgoročni izidi pa so odvisni od vseživljenjskega spremljanja celotne aorte. Ključni del zdravstvene obravnave je pooperativna zdravstvena nega: nadzor hemodinamike (ciljno znižan arterijski tlak), preprečevanje respiratornih zapletov, skrb za kirurško rano in drenaže, učinkovito lajšanje bolečine, varna mobilizacija ter strukturirano izobraževanje pacienta in družine o zdravilih, omejitvah telesne aktivnosti in prepoznavanju opozorilnih znakov. Pomemben je tudi psihološki vidik, saj pacienti – zlasti mlajši – pogosto doživljajo anksioznost in obremenjenost zaradi kronične narave bolezni in možnih reintervencij. Namen diplomske naloge je predstaviti značilnosti Marfanovega sindroma in opredeliti ključne elemente pooperativne zdravstvene nege pacienta po operaciji ascendentne aorte. Poudarek je na hemodinamskem nadzoru, preprečevanju respiratornih in infekcijskih zapletov, varni mobilizaciji, lajšanju bolečin ter izobraževanju pacienta in njegove družine o zdravilih, omejitvah telesnih aktivnosti in prepoznavanju opozorilnih znakov, ki skupaj pomembno prispevajo k dolgoročni varnosti in kakovosti življenja pacientov. Metoda: Uporabljen je bil kvalitativni pristop z deskriptivno metodo dela in sistematičnim pregledom znanstvene in strokovne literature. Vključene so bile baze PubMed, ScienceDirect, SpringerLink, CINAHL in Google Učenjak. Merila vključitve: objave 2015–2025, prost dostop do celotnega besedila v slovenskem ali angleškem jeziku in ključne besede »(po)operativna oskrba«, »zdravstvena nega«, »Marfan(ov) sindrom«, »ascendentna aorta«, »kirurško zdravljenje«. Uporabljeni so bili Boolovi operatorji AND/OR. Iskanje in analiza sta bila izvedena septembra 2025. V končno sintezo je bilo iz skupnega nabora zadetkov vključenih 17 enot literature; proces selekcije je prikazan s PRIZMA diagramom. Rezultati: Analiza izbrane literature kaže, da so najtrdnejši napovedniki varnega izida po operaciji stroga kontrola sistoličnega tlaka in srčne frekvence, dosledno jemanje ß-blokatorja/ARB in redno slikovno spremljanje celotne aorte. Najpogostejši zgodnji zapleti so respiratorni (atelektaze, pljučnica) in krvavitve, pozni pa distalne disekcije/anevrizme, kar zahteva protokolarno spremljanje. Ohranitvene tehnike aortne zaklopke (reimplantacija) dosegajo ugodno dolgoročno funkcijo zaklopke, Bentallova operacija ostaja standard pri določenih indikacijah. Vloga medicinske sestre je ključna pri kontinuiranem nadzoru vitalnih funkcij, interpretaciji subtilnih kliničnih sprememb, aseptični negi rane, varni mobilizaciji, dihalni rehabilitaciji in izobraževanju. Strukturirana zdravstvena vzgoja in psihološka podpora dokazano izboljšujeta adherentnost, zmanjšujeta strah in dvigujeta kakovost življenja. Razprava: Učinkovita pooperativna obravnava pacienta z Marfanovim sindromom po operaciji ascendentne aorte je izrazito multidisciplinarna, pri čemer je medicinska sestra osrednja koordinatorica varnosti in kontinuitete oskrbe. Natančno spremljanje zgodnjih znakov hemodinamske/respiratorne deterioracije, dosledna analgezija in skrb za rano, skupaj z jasnimi protokoli izobraževanja o življenjskem slogu (aerobna, ne izometrična aktivnost), so temelj zmanjševanja ponovnih zapletov. Kakovost življenja je tesno povezana z zgodnjim prepoznavanjem psiholoških potreb in sistematično podporo.
Keywords: Marfanov sindrom, ascendentna aorta, kirurško zdravljenje, pooperativna zdravstvena nega.
Published in ReVIS: 06.02.2026; Views: 45; Downloads: 2
Full text (1,47 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Izvajalci zdravstvene nege so glede na njihovo naravo dela vsakodnevno izpostavljeni tveganjem za bolezni duševnega zdravja. Duševno zdravje je pomembo v povezavi z delom, saj le dobro duševno zdravje omogoča kakovostno obravnavo pacientov. Izvajalci zdravstvene nege so vsakodnevno izpostavljeni težkim in zahtevnim situacijam, kar lahko vodi v stres, depresijo, izgorelost ali anksioznost. Lahko se pojavijo tudi samomorilne misli in samomor. Zloraba psihoaktivnih substanc predstavlja velik javnozdravstveni in socialni problem. Cilj diplomske naloge je bil opredeliti pogostost zlorabe psihoaktivnih substanc pri izvajalcih zdravstvene nege, ugotoviti stališča izvajalcev zdravstvene nege do subjektivnih težav na področju duševnega zdravja in raziskati varovalne dejavnike in sisteme pomoči v skrbi za duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege v povezavi z zlorabo psihoaktivnih substanc. Metoda: Raziskavo smo izvedli s pomočjo kvantitativnega raziskovalnega pristopa in deskriptivno metodo dela. Primarne podatke za analizo smo pridobili s tehniko anketiranja. Prvi del ankete je zajemal demografske podatke (spol, starost, delovna doba, izobrazba in delovna enota). V nadaljevanju smo anketirance spraševali o stopnji strinjanja glede pomembnosti lastnega duševnega zdravja, kar smo izvedli s pomočjo Likertove lestvice. Zanimalo nas je, s katerimi duševnimi težavami so se anketiranci že srečali, kako skrbijo za lasten življenjski slog, ali so vključeni v aktivnosti promocije zdravja pri delu in ali uporabljajo kakšno pomoč. V anketi smo spraševali o mnenju, katere so najpogostejše substance, ki jih izvajalci zdravstvene nege uporabljajo, in o substancah, ki jih izvajalci zdravstvene nege uporabljajo. V anketi je sodelovalo 150 anketirancev. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Potekalo je po odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si. Anketne vprašalnike smo poslali prek elektronske pošte znancem, zaposlenim v zdravstveni negi, in jih poprosili za nadaljnje posredovanje (sistem snežne kepe). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel in jih predstavili v diplomski nalogi. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne literature in znanstvenih člankov v bibliografskih bazah CINAHL, PubMed, COBISS in Google učenjak. Rezultati: Pregled odgovorov, ki so jih podali anketiranci je pokazal, da izvajalci zdravstvene nege, zlorabljajo psihoaktivne substance v zelo nizkih odstotkih in sicer sintetične kanabinoide in katione v 2 %. Za fenetilamine se je opredelil 1 % vprašanih in piperazine 2 % vprašanih. Kar 96 % anketirancev ne uporablja nič od navedenega. Stališče izvajalcev zdravstvene nege do subjektivnih težav na področju duševnega zdravja je bilo, da je izvajalcem zdravstvene nege zelo pomembno lastno duševno zdravje v 85 %, da je pomembno lastno duševno zdravje, se je opredelilo 83 %. Težave v duševnem zdravju, povezane s stresom, je potrdilo 60 % izvajalcev zdravstvene nege, depresijo 5 %, izgorelost 17 %, anksioznost 11 %. Da niso opazili, da bi imeli težave z duševnim zdravjem, se je opredelilo le 6 % izvajalcev zdravstvene nege. Varovalni dejavniki in sistemi pomoči v skrbi za duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege v povezavi z zlorabo psihoaktivnih substanc so glede na rezultate ankete izvajalcev zdravstvene nege preventivna izvajanja različnih aktivnosti. 60 % jih ima redne prehode, 25 % jih hodi v hribe, 22 % jih teče in enako 22 % jih kolesari, 15 % jih meditira, 11 % jih pleše in prav tako 11 % se jih poslužuje masaž. 9 % izvajalcev zdravstvene nege izvaja jogo, plava jih 8 % in 6 % jih ima svojega psihoterapevta. Razprava: Izvajalci zdravstvene nege so pomemben člen tako javnega kot zasebnega zdravstva. Pomembno je razumevanje, da so izvajalci zdravstvene nege zaradi pomanjkanja kadra v zdravstvu preobremenjeni in vsakodnevno izpostavljeni velikim psihičnim pritiskom, kar se lahko kaže tudi s stresom, depresijo in izgorelostjo. Zloraba različnih psihoaktivnih substanc izvajalcev zdravstvene nege je lahko beg pred težavami na delu, v družini in življenju. Pomembna je prepoznava in pomoč takšnim sodelavcem, da se čim prej soočijo s težavami in da jih učinkovito rešujejo. Kot del družbe smo nekako odgovorni drug za drugega.
Keywords: duševno zdravje, zloraba substanc, promocija zdravja, zdrav življenjski slog.
Published in ReVIS: 06.02.2026; Views: 51; Downloads: 1
Full text (2,46 MB)

Abstract: The dynamic evolution of the contemporary business environment compels organizations to adopt advanced strategies to enhance the effectiveness of internal communication. Internal communication— encompassing both formal and informal exchanges among employees— constitutes a critical element in fostering organizational culture, facilitating collaboration, and supporting the overall functionality of organizational structures. Within this framework, artificial intelligence (AI) is increasingly acknowledged as a transformative force capable of reshaping internal communication processes. This study explores the impact of AI-assisted communication tools on the dynamics of internal organizational communication, with particular attention to employees’ perceptions and the distinction between formal and informal communication practices. The empirical analysis is based on a quantitative survey conducted among 592 full time employees, aiming to assess trust in AI technologies, usage experiences, and perceived changes in communication patterns resulting from the integration of AI into internal communication systems. The results indicate a generally high level of employee trust in AI-supported tools, especially within formal communication contexts. Participants reported improvements in efficiency, access to information, and time management. Nonetheless, the findings also draw attention to perceived drawbacks, including reduced interpersonal interaction, depersonalization of communication, and diminished emotional resonance in workplace exchanges. The article contributes to a deeper understanding of the effects of digital technologies on organizational communication—an insight of particular importance for management and their decision-making regarding technology adoption.
Keywords: artificial intelligence (AI), internal communication, formal communication, informal communication, economic organizational structures
Published in ReVIS: 05.02.2026; Views: 68; Downloads: 0
Full text (355,22 KB)

Abstract: Izhodišča: Napake pri zdravljenju in uporabi zdravil ostajajo ključna varnostna grožnja v sodobni zdravstveni dejavnosti, saj prizadenejo bolnike in povečujejo obremenitev zdravstvenih sistemov. Kljub številnim mednarodnim varnostnim pobudam in tehnološkemu napredku je pojavljanje teh napak še vedno visoko. Namen diplomske naloge je bil raziskati pojavnost napak pri medicinskem zdravljenju in uporabi zdravil s strani zdravstvenega osebja. Metode: Raziskava temelji na kvantitativnem pristopu, podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketiranja zdravstvenih delavcev v terciarnih ustanovah. V vzorec je bilo vključenih 93 zdravstvenih delavcev. Analizirani so bili primarni in sekundarni viri ter strokovna literatura. Anketiranje je potekalo v mesecu oktobru 2025. Zbrane podatke smo računalniško obdelali s pomočjo spletne strani 1ka in programom Microsoft Office Excel in jih grafično prikazali v obliki grafov in tabel. Rezultati: Večina anketiranih zdravstvenih delavcev je potrdila, da so se v praksi že srečali z medicinsko napako pri uporabi zdravil (78,5 %), pri čemer napake po lastni oceni nastopajo občasno (aritmetična sredina 3,1 na 5-stopenjski lestvici). Najpogosteje so navajali napake z napačnim odmerkom zdravila (27,7 %), napačno predpisanim ali izdanim zdravilom (20,6 %), napačno potjo aplikacije (13,3 %), napačnim časom aplikacije (14,4 %) ter napako pri identifikaciji bolnika (18,1 %). Med glavnimi dejavniki za nastanek napak izstopajo preobremenjenost osebja (27,1 %), pomanjkanje kadra (21,6 %), nejasna komunikacija v timu (20,6 %) in podobnost embalaže ali imen zdravil (17,4 %). Najpogosteje uporabljene strategije za preprečevanje napak so dvojno preverjanje odmerkov (39,7 %), uporaba standardiziranih protokolov in kontrolnih seznamov (23,4 %) in redna izobraževanja osebja (20,6 %). Razprava: Ugotovitve naloge potrjujejo pomen sistemskih ukrepov, stalnega izobraževanja ter krepitve kulture odprtega poročanja. Poseben poudarek je na aktivni vlogi medicinskih sester in vključevanju bolnikov v varno rabo zdravil, kar bistveno zmanjša pojavnost napak. Priporočila so usmerjena v personalizirano izobraževanje, večjo kadrovsko podporo, izboljšanje komunikacije in tehnološko optimizacijo postopkov
Keywords: varnost bolnikov, medicinske napake, zdravila, zdravstveno osebje.
Published in ReVIS: 05.02.2026; Views: 61; Downloads: 0
Full text (958,50 KB)