1. |
2. Poslovni načrt podjetja MatchineEva Karin Potrč, 2025, not set Abstract: Poslovni načrt predstavlja podjetje Matchine, ki bo z mrežo prvih avtomatov za matcha napitke ponudilo svežo alternativo kavi in odgovorilo na hitro rastoče povpraševanje po pijačah, ki zagotavljajo stabilno energijo in povečano produktivnost. Matcha je globalni trend in lifestyle pojav, s številnimi objavami na družbenih omrežjih, kjer je postala izjemno priljubljena, zaradi česar povpraševanje po napitku že presega ponudbo.
Matchine bo ta trend nadgradil z estetskimi avtomati na javnih lokacijah in retro aparati za domačo uporabo. Vizualno privlačni izdelki bodo spodbujali deljenje vsebin na družbenih omrežjih, kjer estetski napitki postanejo viralni in must have, kar vodi do razprodaj, pri čemer bo posebem poudarek namenjen digitalnemu marketingu.
Poslovni načrt vključuje strategijo lansiranja, marketinške dejavnosti, finančne projekcije, načrt razvoja in proizvodnje ter temelje za globalno širitev. Vizija podjetja je postati vodilna znamka matcha aparatov in napitkov ter sinonim za inovacijo, estetiko in sodobno energijo.
Keywords: matcha, poslovni načrt, avtomati, produktivnost, trend
Published in ReVIS: 08.11.2025; Views: 9; Downloads: 0
 Full text (3,87 MB) |
3. ZAVEDANJE ETIČNOSTI MED ZAPOSLENIMI V SOCIALNEM VARSTVUDžesima Ćehić, 2025, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Zavedanje etičnosti med zaposlenimi v socialnem varstvu je večrazsežen pojav, ki se oblikuje na presečišču osebnih vrednot, profesionalnih načel in institucionalnega okolja. Razumevanje pojmovanja etičnosti, dejavnikov njenega oblikovanja ter odzivanja na neetična ravnanja je ključno za zaščito dostojanstva uporabnikov in kakovost strokovnega dela.
Metode: Izveden je bil strukturiran pregled literature v obdobju 2018–2025. Iskanje je potekalo v bazah PubMed Central, ScienceDirect, SpringerLink, ProQuest, Google Scholar in COBISS, in sicer z vnaprej določenim iskalnim nizom v slovenskem in angleškem jeziku. Uporabljena so bila vključitvena in izključitvena merila ter večstopenjski postopek izbora. Od 270 pridobljenih zadetkov je bilo v končno analizo uvrščenih 17 člankov. Viri so bili razporejeni po hierarhiji dokazov, podatki pa obdelani z
vsebinskim kodiranjem in tematsko sintezo.
Rezultati: Najvišjo raven dokazov predstavljajo sistematični pregledi, ki etično odločanje opredeljujejo kot usklajevanje avtonomije, koristnosti in pravičnosti. Presečne in kvalitativne raziskave poudarjajo pomen etičnega vodenja, organizacijske identitete, varnih kanalov za razpravo in supervizije. Nadzor in administrativne obremenitve pa vodijo v etično otopelost. Odzivanje na neetičnost sega od molka do
civilnega poguma, pri čemer je odločilna organizacijska varnost. Moralna občutljivost se kaže kot ključna
pri prepoznavanju dilem in odločanju.
Razprava: Etična zavest se kaže kot dinamičen proces učenja in refleksije, ki ga krepijo etično vodenje, sistematično izobraževanje, supervizija ter varni mehanizmi za prijavo. Krepitev etične kulture, ki presega formalizem in podpira civilni pogum, prispeva k višji kakovosti storitev in zaščiti pravic uporabnikov.
Ključne besede: etična zavest, socialno varstvo, etično odločanje, organizacijska kultura, civilni pogum, moralna občutljivost.
Keywords: etična zavest, socialno varstvo, etično odločanje, organizacijska kultura, civilni pogum, moralna občutljivost.
Published in ReVIS: 07.11.2025; Views: 31; Downloads: 0
Full text (630,02 KB) |
4. VLOGA IN ETIČNA DILEMA ZDRAVSTVENEGA DISPEČERJA PRI IZVAJANJU TELEFONSKO PODPRTEGA OŽIVLJANJAPrimož Lovrek, 2025, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Etične dileme zdravstvenih dispečerjev pri izvajanju telefonsko podprtega oživljanja so predvsem hitro odločanje s pomanjkljivimi informacijami, konflikt med pravico do življenja in pravico do dostojanstvene smrti ter tudi prepoznavanje trenutka, ko oživljanje postane nesmiselno. Pri tem imajo pomembno vlogo komunikacijske veščine, odgovornost in uporaba protokolov s strani zdravstvenih dispečerjev. Namen raziskave je raziskati etične dileme zdravstvenih dispečerjev pri izvajanju telefonsko podprtega oživljanja.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 15 vprašanj. Vzorec je bil namenski. Anketiranje je potekalo v septembru 2025 prek spletne aplikacije 1ka. Podatki so bili obdelani in prikazani s programom Microsoft Excel.
Rezultati: Rezultati ankete so pokazali, da ima velika večina zdravstvenih dispečerjev neposredne izkušnje s telefonsko podprtim oživljanjem (97 %). Anketiranci so poudarili, da se njihove izkušnje razlikujejo glede na sposobnosti očividcev in okoliščine dogodka. Ključne komunikacijske veščine so umirjen ton in pomiritev klicatelja (44 %), jasnost navodil (26 %) in aktivno poslušanje (20 %). Velika večina zdravstvenih dispečerjev (87 %) izraža potrebo po dodatnih treningih komunikacijskih veščin. Etične dileme se najpogosteje pojavljajo pri odločanju ob nepopolnih informacijah (94 %), ob nasprotovanju svojcev (20 %) in pri presoji, kdaj oživljanje ni več smiselno (45 %). Protokoli so v pomoč, a ne vedno zadostni, kar je skupno navedlo 62 % anketirancev.
Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da so zdravstveni dispečerji pomembni akterji pri prepoznavanju srčnega zastoja in uspešnosti telefonsko podprtega oživljanja. Njihove komunikacijske veščine vplivajo na zmanjšanje panike in boljše sodelovanje laikov, hkrati pa se pogosto soočajo z etično zahtevnimi odločitvami, kjer protokoli ne nudijo vedno jasnih rešitev. Potrebni so dodatna usposabljanja, razvoj jasnejših protokolov in sistemska psihološka podpora.
Keywords: zdravstveni dispečer, telefonsko podprto oživljanje, etične dileme, nujna medicinska pomoč, protokol.
Published in ReVIS: 07.11.2025; Views: 32; Downloads: 1
Full text (1,13 MB) |
5. Primerjava uspešnosti matičnih celic iz različnih virov za zdravljenje osteoartroze kolenskega sklepaMaruša Zupet, 2025, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Osteoartroza (OA) je degenerativna bolezen sinovialnih sklepov, ki povzroča propadanje hrustanca, bolečino in zmanjšano gibljivost. Zdravljenje z matičnimi celicami (MC) iz kostnega mozga ali maščobnega tkiva predstavlja minimalno invaziven pristop za zmanjšanje vnetja, regeneracijo hrustanca in izboljšanje funkcije sklepa. Namen raziskave je bil primerjati učinkovitost obeh metod pri zdravljenju OA kolena.
Metoda: V retrospektivno raziskavo so bili vključeni bolniki z OA kolena stopnje II–III po klasifikaciji Kellgren-Lawrence, zdravljeni z MC iz kostnega mozga ali maščobnega tkiva (izbira glede na želje bolnika in stroške). Zbrani so bili podatki o demografiji, bolečini (vizualna analogna lestvica – VAL), funkciji kolena (KOOS) ter stopnji OA (RTG in napredne slikovne preiskave). Klinični izid je bil ocenjen pred zdravljenjem, 3 in 12 mesecev po njem.
Rezultati: Stopnja OA ni bila povezana s predoperativno bolečino ali funkcijo kolena. Obe metodi sta po 3 mesecih povzročili statistično značilno zmanjšanje bolečine (VAL) in izboljšanje funkcije (KOOS), učinek pa se je ohranil po enem letu. Čeprav je bilo zmanjšanje bolečine absolutno večje pri skupini z MC iz maščobnega tkiva, razlike med skupinama glede funkcionalnih izidov po 12 mesecih niso bile statistično pomembne. Začetna resnost degenerativnih sprememb ni vplivala na zaznano zmanjšanje bolečine.
Zaključek: Oba vira MC sta učinkovita pri zdravljenju OA kolena, saj zmanjšujeta bolečino in izboljšujeta funkcijo brez pomembnih razlik po enem letu. Omejitve raziskave vključujejo nerandomiziran dizajn, odsotnost kontrolne skupine in enocentrično izvedbo. Potrebne so prihodnje prospektivne, randomizirane študije z daljšim spremljanjem.
Keywords: osteoartroza kolena, zdravljenje, matične celice, maščobno tkivo, kostni mozeg
Published in ReVIS: 07.11.2025; Views: 30; Downloads: 0
Full text (1,48 MB) |
6. Izidi zdravljenja poškodb hrustanca kolenskega sklepa z enostopenjsko metodo avtologne implantacije mletega hrustanca s trombocitno plazmo: šestmesečno sledenjeNina Ravnihar, 2025, not set Abstract: Izhodišča: Kolenski sklep je največji in hkrati najbolj kompleksen sklep v človeškem telesu. Predstavlja pomemben element bipedalne oblike gibanja, kjer ima ključno vlogo pri prenosu, absorpciji in razporejanju mehanskih sil, ki nastajajo med vsakodnevnimi obremenitvami. Hialini hrustanec zagotavlja funkcionalno in neboleče gibanje v kolenskem sklepu. Ta je običajno nima ožilja, nima limfnega sistema in ni oživčen. Poškodbe sklepnega hrustanca kolenskega sklepa, zaradi visoke pojavnosti, zapletene biomehanike sklepa in omejene sposobnosti regeneracije tkiva, predstavljajo pomemben izziv sodobne ortopedije. Obravnavane poškodbe najpogosteje prizadenejo mlajše aktivne posameznike. Lahko se pojavijo v obliki akutne trave ali ponavljajoče mikrotravme na tkivo. Obstajajo številne konzervativne in operativne možnosti obravnave poškodbe sklepnega hrustanca, izbira zdravljenja pa je odvisna od stopnje in vrste poškodbe ter od kliničnega in psihofizičnega stanja pacienta. Podrobneje smo pregledali operativne tehnike, kjer se ponujajo možnosti uporabe mikrofrakturiranja poškodovanega območja, mozaikplasike, ter trenutno aktualnih dvostopenjskih metod avtologne implantacije hondrocitov z vključenim matriksom ali brez njega. Kot eno izmed perspektivnih enostopenjskih metod predstavljamo avtologno implantacijo mletega hrustanca, obogatenega s trombocitno plazmo (AvtoCart™). Metoda združuje uporabo zmletega hrustana z avtolognimi, nediferenciranimi hondrociti in dodatek trombocitne plzme, kar ji daje močan biološki potencial. Namen naše raziskave je bil ovrednotiti kratkoročne klinične izide te metode zdravljenja.
Metode: Magistrsko delo temelji na retrospektivno-prospektivni kvantitativni raziskovalni metodi, katere glavni cilj je bil analizirati izide zdravljenja poškodb hrustanca kolenskega sklepa z enostopenjsko metodo avtologne implantacije mletega hrustanca v kombinaciji s trombocitno plazmo (PRP). Vzorec je vključeval 36 pacientov, ki so bili v obdobju med januarjem 2023 in oktobrom 2024 operirani z metodo avtologne implantacije mletega hrustanca s trombocitno plazmo v Artros d. o. o., Centru za ortopedijo v Ljubljani. Vsi pacienti vključeni v raziskavo so pred operacijo in šest mesecev po operaciji izpolnili vprašalnik KOOS in VAS lestvico. Vse demografske podatke o pacientih smo pridobili iz podatkovnih zbirk Artros d. o. o., Centru za ortopedijo v Ljubljani. Pridobljene podatke smo numerično, tabelarno in grafično obdelali s pomočjo programa (RStudio) in programskega jezika R.
Rezultati: Rezultati so šest mesecev po operaciji z metodo AvtoCart™ pokazali statistično značilno in klinično pomembno zmanjšanje bolečine (VAS: –3,51 točke; p < 0,001) ter izboljšanje funkcije in kakovosti življenja. Največje izboljšanje na vprašalniku KOOS smo lahko opazovali v domenah bolečine (+19 točk) ter kakovosti življenja (+1,74 točke; p < 0,001). Korelacijska in ANOVA analiza nista pokazali povezanosti z velikostjo poškodbe, spolom pacientov in lokacijo lezije z izidom zdravljenja. Pooperativnih zapletov nismo beležili.
Razprava: Rezultati šestmesečnega spremljanja pacientov so potrdili statistično značilno zmanjšanje bolečine, izboljšanje funkcionalnega stanja kolenskega sklepa in višjo kakovost življenja pacientov šest mesecev po zdravljenju z enostopenjsko metodo avtologne implantacije mletega hrustanca, obogatene s PRP (AvtoCart™). Klinični izidi so skladni z dosedanjo literaturo in potrjujejo učinkovitost metode. Kljub omejitvam, kot sta manjši vzorec in krajše
obdobje spremljanja, rezultati podpirajo klinično uporabnost metode AvtoCart™ pri zdravljenju poškodb hrustanca kolenskega sklepa.
Keywords: AvtoCart, poškodbe hrustanca kolenskega sklepa, trombocitna plazma (PRP), funkcionalni izidi zdravljenja.
Published in ReVIS: 07.11.2025; Views: 34; Downloads: 0
Full text (1,89 MB) |
7. VLOGA MEDKULTURNIH KOMPETENC FIZIOTERAPEVTA S PACIENTI IZ RAZLIČNIH KULTURNOJEZIKOVNIH OZADIJAlireza Asefi Rad, 2025, not set Abstract: Povečana prisotnost migrantov v Sloveniji vzpostavlja nove izzive na področju zdravstvene oskrbe, predvsem zaradi kulturnih in jezikovnih razlik, ki vplivajo na kakovost komunikacije med zdravstvenimi delavci in pacienti. Fizioterapevti se pri delu s pacienti iz različnih kulturnojezikovnih okolij pogosto srečujejo s težavami pri razumevanju potreb pacientov, kar vpliva na uspešnost rehabilitacije in splošno zadovoljstvo s terapijo. V raziskavi smo se osredotočili na vpliv medkulturnih kompetenc fizioterapevtov na kakovost rehabilitacije. Proučevali smo pomen jezikovnih in kulturnih razlik ter strategij, ki lahko prispevajo k bolj učinkoviti komunikaciji ob vključevanju tolmačev, prilagojenih pristopov in dodatnih usposabljanjih za fizioterapevte. Rezultati raziskave kažejo, da fizioterapevti prepoznavajo pomen medkulturnih kompetenc, vendar jih veliko meni, da na tem področju niso dovolj usposobljeni. Najpogosteje opažene težave so jezikovne ovire, različni pogledi pacientov na rehabilitacijo ter pomanjkanje sistemske podpore pri njihovi obravnavi. Ugotovitve potrjujejo, da bi lahko s ciljno usmerjenimi usposabljanji, pogostejšim sodelovanjem tolmačev in prilagoditvijo fizioterapevtskih pristopov bistveno izboljšali komunikacijo in učinkovitost terapij. Fizioterapevti imajo ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostne zdravstvene oskrbe, zato je nujno, da se prilagajajo kulturno raznolikim pacientom in obogatitvijo svojih kompetence na tem področju.
Keywords: medkulturnost, medkulturne kompetence, predsodki, večkulturnost
Published in ReVIS: 07.11.2025; Views: 34; Downloads: 0
Full text (1,32 MB) |
8. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PACIENTA S SINDROMOM POKAJOČEGA KOLKATeja Brezec, 2025, not set Abstract: Sindrom pokajočega kolka je pogosto mišično-skeletno stanje, ki prizadene številne športnike in fizično dejavne posameznike. Temo raziskave smo izbrali ravno zaradi velikega števila posameznikov, predvsem športnikov in trenerjev, ki jim primanjkuje znanja in prepoznavnosti sindroma pokajočega kolka ter s tem povezanih resnih ukrepov. Sindrom povzroča občutek pokanja, bolečino in omejeno gibljivost. Klinični pregled je ključnega pomena za določitev natančne diagnoze, saj se mora fizioterapevt osredotočiti na anamnezo pacienta, natančno oceno simptomov in izvajanje specifičnih kliničnih testov. Na podlagi teh informacij fizioterapevt postavi diagnozo in pripravi ustrezen načrt zdravljenja. Zdravljenje sindroma pokajočega kolka temelji na konzervativnih pristopih, kot so fizioterapevtske vaje za krepitev, stabilizacijo in gibljivost kolčnega sklepa. Vaje za krepitev mišic, predvsem abduktorjev, fleksorjev in ekstenzorjev kolka, so ključne za zmanjšanje simptomov in preprečevanje ponovitve sindroma. Poleg tega so pomembne vaje za stabilizacijo medenice ter raztezne vaje prenapetih mišic. Pomembno je, da so konzervativni pristopi prilagojeni specifičnim potrebam posameznika, saj se sindrom lahko kaže v različnih oblikah in resnosti. S pomočjo sistematičnega pregleda literature po principu PRISMA, v katerega smo vključili 16 študij, izbranih iz podatkovnih baz PubMed, PEDro in Google Scholar, smo potrdili hipotezo, da obstajajo zanesljivi znanstveni dokazi o učinkovitosti fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi pacientov s sindromom pokajočega kolka. Diplomsko delo prispeva k razumevanju pomena zgodnjega odkrivanja ter ne zanemarjanja simptomov sindroma pokajočega kolka in vloge fizioterapevta pri preprečevanju napredovanja simptomov ter zmanjšanju potrebe po invazivnih posegih. Poleg klinične obravnave pa poudarja tudi nujnost večje ozaveščenosti predvsem športne populacije in strokovnega kadra o preventivnih ukrepih ter pomenu pravočasnega iskanja strokovne pomoči ob pojavu značilnih simptomov sindroma pokajočega kolka.
Keywords: Sindrom pokajočega kolka, fizioterapevtska obravnava, kolčni sklep.
Published in ReVIS: 07.11.2025; Views: 40; Downloads: 0
Full text (419,28 KB) |
9. |
10. |
