1. Pogled zdravstvenega kadra na vzdrževanje donorja za multiorganski odvzemValentina Štrbuncl Novosel, 2025, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Vzdrževanje donorja za multiorganski odvzem predstavlja ključni del transplantacijske dejavnosti. Medicinske sestre imajo ključno vlogo v tem postopku, saj s strokovnim znanjem in natančnim spremljanjem skrbijo za ohranjanje organov v optimalnem stanju do odvzema. Njihovo delo presega tehnično izvedbo – vključuje tudi etično presojo, komunikacijo s svojci in soočanje s čustvenimi obremenitvami, ki jih prinaša tovrstno delo. Glavni namen magistrskega dela je bil preučiti pogled medicinskih sester na vzdrževanje donorjev za multiorganski odvzem ter ugotoviti strokovne, etične in psihološke izzive, s katerimi se pri svojem delu srečujejo.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela z deskriptivnim pristopom. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen spletni anketni vprašalnik (1KA). Raziskovalni vzorec je vseboval 200 medicinskih sester iz bolnišnic, vključenih v donorski program. Anketiranje je potekalo od meseca maja 2025 do septembra 2025.
Rezultati: Rezultati raziskav so pokazali, da se medicinske sestre čutijo strokovno usposobljene za sodelovanje pri postopkih vzdrževanja donorjev, vendar pogosto poudarjajo potrebo po dodatnem izobraževanju in jasnejših protokolih dela. Večina izraža pozitivna stališča do svoje strokovne vloge in jo razume kot pomemben del poslanstva zdravstvene nege. Delo z možgansko mrtvimi darovalci zanje predstavlja čustveni izziv, pri čemer prepoznavajo pomen timske podpore in odprte komunikacije. Izražena je bila tudi močna potreba po psihološki pomoči po opravljenih postopkih vzdrževanja donorja.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da so medicinske sestre kljub visoki strokovni usposobljenosti pogosto čustveno obremenjene, predvsem zaradi narave dela in etičnih izzivov. Ugotovili smo, da ustrezna podpora tima in dostop do psihološke pomoči pozitivno prispevata k čustvenemu soočanju medicinskih sester pri zahtevnih situacijah. Poudarjena je potreba po sistematičnem izobraževanju, rednih supervizijah in vzpostavitvi varnega okolja, ki spodbuja odprt pogovor o čustvenih in etičnih dilemah.
Keywords: medicinske sestre, doživljanje, možganska smrt, vzdrževanje donorja, transplantacijska dejavnost
Published in ReVIS: 24.12.2025; Views: 9; Downloads: 1
 Full text (1,53 MB) |
2. Kakovost življenja zdravstvenih delavcev zaposlnih v enoti intenzivne terapijeLea Medvešek, 2025, not set Abstract: Zdravje je temelj kakovostnega in uspešnega življenja ter dela posameznika in organizacije. Vlaganje v zdravje zaposlenih je smiselno, saj zdravi in zadovoljni sodelavci v varnem in spodbudnem okolju delajo bolj učinkovito, redkeje zbolevajo in manj izostajajo z dela. Enota intenzivne terapije je zahtevno in stresno okolje, kjer se zdravijo življenjsko ogroženi bolniki. Zanje skrbi visoko usposobljeno osebje, ki v zahtevnih razmerah sprejema hitre in kompleksne odločitve. Bolniki so pogosto popolnoma odvisni od pomoči zdravstvenega osebja. Vloga medicinske sestre vključuje neprekinjen 24-urni nadzor bolnika, sodelovanje pri posegih in upravljanje z medicinskimi napravami. Delo v zdravstveni negi je odgovorno in plemenito, zahteva strokovnost, sočutje, potrpežljivost in predanost. Zaradi zahtevne obravnave, spreminjajočih se potreb bolnikov in sistemskih težav se izvajalci soočajo z izzivi, ki vplivajo na kakovost oskrbe, njihovo počutje in izide zdravljenja.
Keywords: zdravstveni delavci, kakovost življenja, enota intenzivne terapije, zdravje, izčrpanost
Published in ReVIS: 24.12.2025; Views: 12; Downloads: 0
Full text (1,13 MB) |
3. Odnos Slovencev do davčnih utajŠpela Luthar, 2025, not set Abstract: Med državljani in državo obstaja razmerje, ki je urejeno z zakoni. Ena veja zakonov se nanaša na področje financ, kamor spadajo tudi davčni zakoni. Z zakoni so opredeljene obveznosti in pravice posameznega subjekta. Tako moramo državljani za določene javne storitve na drugi strani nekaj dati v zameno. Tak primer je plačilo davkov. Če davkov namenoma ne plačujemo, gre za primer davčne utaje in gre v tem primeru za kaznivo dejanje, opredeljeno v 249. členu Kazenskega zakonika, ki navaja, da gre za davčno zatajitev v primeru, ko se nekdo želi na kakršen koli način izogniti plačilu davka.
V teoriji je moč zaslediti več različnih vrst davčnih utaj, nas pa je zanimalo, kako pogoste so davčne utaje v praksi. Z anketiranjem smo ugotavljali, kakšen je odnos Slovencev do davčnih utaj in ali sploh vedo, kaj je to davčna utaja. Proučevali smo torej, kakšna je davčna morala Slovencev oz. njihovo zavedanje glede pomena plačevanja davkov.
Ugotovitve kažejo, da 90 % anketiranih Slovencev pozna pojem davčne utaje in da je 62 % anketirancev mnenja, da se pogostost davčnih utaj povečuje. Spol, izobrazba in dohodek ljudi imajo vpliv na sodelovanje pri davčni utaji, vendar je večina anketirancev mnenja, da odločitve politikov, ki sprejemajo davčne zakone, privedejo do slabše davčne morale ljudi in da bi zgolj znižanje stopnje davka privedlo k zmanjšanju števila davčnih utaj.
Keywords: Davčna utaja, Kazenski zakonik, izogibanje plačilu davka, davčna morala, davčni nadzor.
Published in ReVIS: 23.12.2025; Views: 41; Downloads: 0
Full text (1,79 MB) |
4. STALIŠČA IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE GLEDE PREPREČEVANJA VROČINSKIH KRŠEV PRI OTROKUIgor Tretjak, 2025, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Vročinski krči predstavljajo najpogostejšo obliko krčev pri otrocih in se praviloma pojavijo ob povišani telesni temperaturi, ki preseže 38 °C. Največkrat jih zasledimo pri malčkih, starih med šestim mesecem in petim letom starosti, pri čemer je pojavnost največja v zgodnjem otroštvu. To stanje starši pogosto dojemajo kot resno in življenjsko ogrožajoče, zato so ob napadih praviloma zelo prestrašeni. Prav zaradi tega je bistveno, da imajo izvajalci zdravstvene nege ustrezno strokovno znanje, ki jim omogoča pravočasno prepoznavo simptomov, pravilno ukrepanje ter učinkovito izobraževanje staršev in družin. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v stališča izvajalcev zdravstvene nege glede preprečevanja vročinskih krčev pri otrocih ter ugotoviti, kako sami zaznavajo in obravnavajo tovrstne primere v praksi.
Metode: Raziskava je bila zasnovana v okviru kvantitativnega raziskovalnega pristopa in izvedena z uporabo opisne metode dela. Empirični del temelji na obdelavi primarnih in sekundarnih podatkovnih virov. Kot glavno tehniko zbiranja podatkov smo uporabili anketiranje, v katerem je sodelovalo 103 izvajalcev zdravstvenih storitev. Poleg tega smo pregledali domačo in tujo strokovno literaturo ter se oprli na bibliografske in znanstvene baze, kot so Cobiss, PubMed in SpringerLink.
Rezultati: Izsledki ankete kažejo, da izvajalci zdravstvene nege najpogosteje kot značilne simptome vročinskih krčev prepoznavajo zategovanje mišic, trzanje celotnega telesa, neodzivnost in ohlapnost. Manj pogosto pa poročajo o znakih, kot so bledica, pomodrenje, obračanje oči in posamezni trzljaji udov. Pri ukrepanju ob povišani telesni temperaturi se najpogosteje poslužujejo antipiretičnih svečk, zagotavljanja ustreznih pogojev v prostoru in spodbujanja hidracije, redkeje pa uporabijo obkladke ali mlačne kopeli. Ob nastopu krča zdravstveni delavci običajno znižujejo temperaturo, obveščajo pediatra in ob dalj časa trajajočih napadih uporabijo zdravilo Stesolid. V primeru prvih napadov ali znakov dihalne stiske ter poškodb otroka je stik s pediatrom nujen. Kot preventivo najpogosteje navajajo spremljanje telesne temperature in pravočasno uporabo zdravil za zniževanje vročine. Večino znanja o tej problematiki pridobivajo iz strokovne literature ter različnih izobraževanj, medtem ko spletni viri in osebne izkušnje staršev predstavljajo redkejši vir informacij. V praksi pa se večina anketiranih s tovrstnimi primeri srečuje redko oziroma le občasno.
Razprava: Analiza raziskave je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege razpolagajo z razmeroma visokim znanjem o ukrepanju pri vročinskih krčih, kljub temu pa številni avtorji opozarjajo, da je področje izobraževanja ključno za zagotavljanje ustrezne obravnave. Pregled literature kaže, da so različne oblike izobraževalnih pristopov učinkovite in da prispevajo k boljši pripravljenosti zdravstvenih delavcev. Pomembno je poudariti, da je stalno izpopolnjevanje znanja nujno, saj se smernice na tem področju hitro razvijajo, izvajalci pa morajo zagotavljati kakovostno, varno in sodobno obravnavo otrok ter njihovih družin.
Keywords: vročinski krči, povišana telesna temperatura, otroci, izobraževanje staršev
Published in ReVIS: 21.12.2025; Views: 89; Downloads: 1
Full text (1,35 MB) |
5. PRISTOP K OBVLADOVANJU IZGORELOSTI ZAPOSLENIH V ZDRAVSTVENIH ORGANIZACIJAHMatej Mitrović, 2025, not set Abstract: POVZETEK
Izhodišča: Izgorelost je eden najpogosteje preučevanih pojavov v sodobnih delovnih okoljih, zlasti v poklicih, ki vključujejo neposredno skrb za ljudi. Zdravstvene organizacije se uvrščajo med najbolj izpostavljena delovna okolja, saj se zaposleni vsakodnevno soočajo z visoko odgovornostjo, časovno stisko in čustvenimi obremenitvami. Vodje morajo prepoznavati simptome, zagotavljati podporo in ustvarjati psihološko varno in ustrezno organizirano delovno okolje. Namen raziskave je bil preučiti pristope vodenja, ki zmanjšujejo tveganje za izgorelost kadra v zdravstvu.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, izvedenimi septembra 2025, z namenskim vzorcem šestih zdravstvenih delavcev z vsaj tremi leti delovnih izkušenj na področju zdravstvene nege. Vprašanja, oblikovana na podlagi strokovne literature, so zajemala vlogo medicinskih sester in klinične izzive. Teoretični del temelji na pregledu virov iz podatkovnih baz, kot so PubMed, Google Učenjak, Cobiss in knjižnica Univerze v Novem mestu.
Rezultati: Vodje izgorelost najpogosteje opazijo skozi upad motivacije, spremembe v vedenju in zmanjšano učinkovitost pri delu. Kot glavne dejavnike izpostavijo preobremenjenost, pomanjkanje kadra in nejasno komunikacijo. Najpogostejši ukrepi so pogovor s sodelavci, prilagoditve delovnih obremenitev in spodbujanje strokovne pomoči.
Razprava: Ugotovili smo, da lahko vodje z dostopno komunikacijo, ustrezno organizacijo dela in večjim številom zaposlenih pomembno zmanjšajo tveganje za izgorelost in izboljšajo delovno klimo. Za učinkovite in trajnostne spremembe pa so potrebni širši, sistemski organizacijski ukrepi.
Keywords: izgorelost, vodenje kadra, zdravstvene organizacije, delovna obremenitev, psihološka podpora.
Published in ReVIS: 21.12.2025; Views: 79; Downloads: 0
Full text (896,95 KB) |
6. SPODBUJANJE ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA PO RESEKCIJI DEBELEGA ČREVESJALuka Legan, 2025, not set Abstract: Teoretična izhodišča: spodbujanje zdravega življenjskega sloga po resekciji črevesa ima ključno vlogo pri uspešnem okrevanju in dolgoročni kakovosti življenja pacienta. Pomembno je, da zdravstvena ekipa bolnika spodbuja k uravnoteženi prehrani, redni telesni aktivnosti ter ustrezni hidraciji, saj ti dejavniki zmanjšujejo tveganje za zaplete in ponovitve bolezni. Poleg fizičnega okrevanja je potrebno spodbujati tudi duševno zdravje, saj pozitivna naravnanost in čustvena podpora pomembno vplivata na prilagajanje novemu načinu življenja. Celostna obravnava, ki vključuje spodbujanje zdravega življenjskega sloga, prispeva k hitrejšemu okrevanju ter dolgoročnemu izboljšanju zdravstvenega stanja po resekciji črevesa. Namen raziskave je z uporabo pregleda literature in obstoječih raziskav med leti 2015 in 2025 preučiti pomembnost zdravega življenjskega sloga po resekciji debelega črevesja.
Metodologija: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela, podatke pa smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature. V pregled smo s pomočjo izključitvenih kriterijev vključili podatkovne baze PubMed, COBISS, DKUM, Google Schoolar in SpringerLink. Vključili smo prispevke, ki so bili objavljeni med leti 2015 in 2025. Kriterij za vključitev je bil še brezplačna dostopnost zadetkov v polnem besedilu. Za iskanje zadetkov smo uporabili še ključne besede v slovenščini (spodbujanje, zdrav življenjski slog, resekcija in debelo črevo) in v angleščini (promoting, healthy lifestyle, resection, large intestine). Iskanje, analiza in obdelava izbrane literature je potekala junija 2025. V končno analizo smo iz skupnega nabora vključili 15 enot literature.
Rezultati: Raziskave kažejo, da ima spodbujanje zdravega življenjskega sloga, uravnotežena prehrana in podpora črevesne mikrobiote ključno vlogo pri okrevanju po resekciji črevesa ter pri preprečevanju zapletov. Ugotovljeno je, da prilagojena prehranska terapija, zgodnja mobilizacija, telesna vadba in psihološka podpora bistveno izboljšajo kakovost življenja, zmanjšajo pojav depresije, tesnobe in pooperativnih zapletov ter pospešijo rehabilitacijo. Poseben pomen imajo probiotiki, prebiotiki in individualizirani prehranski načrti, ki prispevajo k uravnavanju imunskega odziva in zmanjšujejo tveganje za ponovitev bolezni. Celostna obravnava, ki združuje prehrano, telesno aktivnost in duševno zdravje se kaže kot najučinkovitejši pristop pri dolgoročnem okrevanju in preprečevanju bolezni prebavil.
Razprava: Na podlagi izbrane literature lahko ugotovimo, da ima spodbujanje zdravega življenjskega sloga, ustrezna prehranska podpora in skrb za črevesno mikrobioto ključno vlogo pri okrevanju po resekciji črevesa ter pri preprečevanju zapletov. Celostna obravnava, ki vključuje telesno dejavnost, psihološko podporo in individualizirane prehranske načrte, pomembno izboljšuje kakovost življenja ter zmanjšuje tveganje za ponovitev bolezni. Ugotavljamo še, da so tovrstni integrirani pristopi najučinkovitejši za dolgoročno zdravje bolnikov z boleznimi prebavil.
Keywords: spodbujanje, zdrav življenjski slog, resekcija, debelo črevo
Published in ReVIS: 21.12.2025; Views: 81; Downloads: 0
Full text (762,77 KB) |
7. Vpliv znanja na inovativnostAdrijana Gršič, 2025, not set Abstract: Vsak izmed nas ima znanje, ki ga pridobiva v življenju na različne načine, pri tem pa ne razmišljamo o tem, kako je to povezano z inovativnostjo. V teoretičnem delu magistrskega dela se tako osredotočamo na to, kaj je znanje, menedžment znanja, učeča se organizacija, intelektualni kapital, inovativnost, inovacije in inovacijski menedžment. Prav tako predstavimo vrste znanja, kako znanje pridobivamo in ustvarjamo ter prenašamo v organizaciji oz. podjetju. Opredelimo tudi, kakšno vlogo ima pri tem intelektualni kapital in kako ga delimo.
V empiričnemu delu magistrskega dela smo se osredotočili na problem merjenja znanja in povezanih inovacij v Republiki Sloveniji. Pri tem smo uporabili sekundarne podatke, pridobljeni s pomočjo podatkovnih baz Statističnega urada Republike Slovenije in iz poslovnih poročil Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Naše opazovalno obdobje je od decembra 2000 do decembra 2020.
S pomočjo podatkovnih baz smo pridobili 30 spremenljivk, ki so po našem mnenju povezane z znanjem in inovativnostjo. Prav tako so korelirane ali vzročno povezane z našo odvisno spremenljivko, to je delovno aktivno prebivalstvo.
Tako smo za analizo sekundarnih podatkov uporabili faktorsko in regresijsko analizo. Pridobljeni rezultati raziskave so nam pomagali odgovoriti na naša raziskovalna vprašanja in preveriti postavljene hipoteze.
Ugotovitve kažejo, da na povečanje inovativnosti v Republiki Sloveniji vplivajo registrirane znamke in modeli. Na drugi strani ima delovno aktivno prebivalstvo pozitiven vpliv na povečanje gospodarskega razvoja ter investiranja in vlaganja v znanje. Število teh se zmanjša, ko se poveča število brezposelnih oseb. To lahko zmanjšamo s povišanjem stopnje rasti cen izobraževanja v Republiki Sloveniji.
Keywords: znanje, inovacije, inovativnost, delovno aktivno prebivalstvo, sekundarni podatki
Published in ReVIS: 21.12.2025; Views: 74; Downloads: 1
Full text (2,05 MB) |
8. PACIENTOVA OCENA ZDRAVSTVENE OBRAVNAVE PO TRANSPLANTACIJI LEDVICESilvija Sodič, 2025, not set Abstract: Izhodišča: Transplantacija ledvice je najuspešnejša oblika zdravljenja končne ledvične
odpovedi, saj pacientom omogoča daljše preživetje in boljšo kakovost življenja kot dializa. Po
presaditvi se pacienti soočajo z izzivi, povezanimi z življenjem z novo ledvico, dolgotrajnim
jemanjem imunosupresivnih zdravil ter potrebo po kontinuirani zdravstveni obravnavi. Namen
raziskave je bil oceniti, kako pacienti doživljajo zdravstveno obravnavo po transplantaciji
ledvice, ter prepoznati dejavnike, ki prispevajo k uspešnemu okrevanju.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu. Podatke smo zbrali s
polstrukturiranimi intervjuji pri osmih transplantiranih pacientih. Odgovore smo analizirali s
pomočjo tematskega kodiranja in ugotovitve primerjali z obstoječo literaturo.
Rezultati: Udeleženci so zdravstveno obravnavo večinoma ocenili kot zadovoljivo, posebej v
transplantacijski ambulanti. Izpostavili pa so pomanjkljivosti v komunikaciji, prenosu
informacij in usklajevanju med različnimi ravnmi zdravstvenega sistema. Kot ključne
dejavnike okrevanja so navedli podporo svojcev, strokovnost zdravstvenega osebja in lastno
motivacijo. Poročali so o telesnih in psihičnih izboljšavah, a tudi o stranskih učinkih
imunosupresivne terapije, ki vplivajo na vsakdan in samopodobo.
Razprava: Raziskava potrjuje, da pacienti prepoznavajo pomen kontinuirane podpore, jasne
komunikacije in enotnih navodil zdravstvenih delavcev. Največ zaupanja uživa
transplantacijska ambulanta, medtem ko primarna in sekundarna raven oskrbe ostajata
šibkejši. Za dolgoročno izboljšanje obravnave so ključne večja koordinacija med izvajalci,
večja dostopnost informacij in okrepljena psihosocialna podpora.
Keywords: Transplantacija ledvice, zdravstvena obravnava, imunosupresivna terapija, pacientova ocena, kakovost življenja.
Published in ReVIS: 19.12.2025; Views: 111; Downloads: 6
Full text (1,46 MB) |
9. OCENA SPOSOBNOSTI NAČRTOVANJA VELIKIH JEZIKOVNIH MODELOV Z UPORABO TESTA TOWER OF LONDONKatarina Žužek, 2025, not set Abstract: V sodobni umetni inteligenci je razumevanje zmožnosti strateškega načrtovanja velikih jezikovnih modelov ključnega pomena, saj ti modeli dosegajo izjemen napredek pri obdelavi naravnega jezika in reševanju kompleksnih intelektualnih izzivov. Kljub napredku ostajajo njihove sposobnosti na področju strateškega načrtovanja, ključne za kompleksno razmišljanje, relativno premalo raziskane. Načrtovanje, kot temeljna izvršilna funkcija, vključuje zastavljanje ciljev, oblikovanje strategij in predvidevanje posledic, kar zahteva strukturirano in dolgoročno razmišljanje. V tej študiji se uporablja kognitivni test Tower of London, uveljavljen psihološki instrument, ki z nalogami preurejanja kroglic na treh palicah meri logično razmišljanje in strateške odločitve petih sodobnih velikih jezikovnih modelov – DeepSeek V3, Grok - 3, Gemini 2.0 Flash, Qwen 235B-A22B in Mistral 12B – za ovrednotenje njihove sposobnosti razumevanja navodil in reševanja nalog različnih zahtevnosti. Besedilni opisi nalog omogočajo standardizirano oceno kognitivnih zmogljivosti, medtem ko analiza v programskem okolju Python kaže razlike v uspešnosti glede na arhitekturo modelov in kompleksnost nalog. Pomembno je, da modeli ostanejo dosledni pri interpretaciji navodil in pravil premikanja, saj s tem prispevajo k zanesljivosti rezultatov. Empirični del raziskave osvetljuje potencial modelov za simulacijo kognitivnih procesov, hkrati pa opozarja na omejitve pri obvladovanju zahtevnih nalog. Metodologija vključuje uporabo ponavljajočih se meritev, binomski test, Friedmanov test s post-hoc analizo in opisno obravnavo nalog z visoko zahtevnostjo. Kognitivno testiranje je v kontekstu ocenjevanja velikih jezikovnih modelov še posebej pomembno, saj lahko pravočasno in natančno pripravljene analize pomagajo pri razumevanju mej in možnosti teh tehnologij. S tem delom želimo povezati kognitivno znanost in umetno inteligenco ter odpreti priložnosti za uporabo standardiziranih testov pri ocenjevanju naprednih kognitivnih funkcij velikih jezikovnih modelov.
Keywords: umetna inteligenca, veliki jezikovni modeli, Tower of London, izvršilne funkcije, načrtovanje.
Published in ReVIS: 19.12.2025; Views: 83; Downloads: 0
Full text (1,40 MB) |
10. VPLIV SINDROMA RELATIVNEGA ENERGIJSKEGA PRIMANJKLJAJA NA ZDRAVJE ŠPORTNICTina Tonin, 2025, not set Abstract: Uvod in namen: Sindrom relativnega energijskega primankljaja (SREP) nastane zaradi pomanjkanja razpoložljive energije, ki je namenjena delovanju osnovnih fizioloških funkcij. Namen naloge je pregled literature o vplivu SREP na zdravje športnic in opredeliti vlogo fizioterapevta pri prepoznavanju in obravnavi. Metode: Naloga temelji na pregledu literature podatkovne baze PubMed objavljene med letoma 2015 in 2025. Rezultati: Pregled literature je pokazal, da SREP prizadene več organskih sistemov (reproduktivni, kostni, endokrini, srčno-žilni, prebavni in imunski). Vloga fizioterapevta je pomembna pri diagnosticiranju, vodenju preventivnih in rehabilitacijskih vadbenih programov. Uporabnost: Naloga nudi praktične smernice za fizioterapevte pri obravnavi športnic s SREP. Služila bi lahko kot podlaga za oblikovanje preventivnih strategij in individualiziranih pristopov v športni praksi. Omejitve: Največja omejitev je pomanjkanje raziskav, ki bi celostno obravnavale vlogo fizioterapevtov pri SREP. Prav tako fizioterapevti pogosto nimajo zadostnega znanja o SREP.
Keywords: sindrom relativnega energijskega primanjkljaja, nizka energijska razpoložljivost, fizioterapija in SREP, hormoni, menstrualni cikel, športna prehrana in SREP
Published in ReVIS: 19.12.2025; Views: 93; Downloads: 2
Full text (982,12 KB) |
