1. |
2. |
3. Cybersecurity and the Slovenian electrical grid: regulation and policy recommendationsTal Pavel, Luka Martin Tomažič, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: This article examines cybersecurity risks to the Slovenian electrical grid, a critical infrastructure asset, amid escalating global threats from state-sponsored actors, geopolitical tensions, and technological vulnerabilities, including ICT interdependencies, legacy systems, IoT devices, and supply chain weaknesses. Adopting an interdisciplinary lens from law, public policy, and cybersecurity, it addresses three research questions: identifying cyber threats, evaluating Slovenia's policy framework and legal regime, and proposing enhancements to resilience. Through normative-dogmatic, dialectical methods and a Xanthakian qualitative assessment of legislative quality, focusing on effectiveness, clarity, precision, and unambiguity, it uncovers gaps such as inconsistent strategic prioritisation, scattered provisions, and reactive approaches. Recommendations include formalising stakeholder cooperation, developing grid-specific strategies, mandating annual cyber stress tests, integrating AI-driven modelling, and refining drafting to ensure unified terminology. The study highlights Slovenia's need for proactive, EU-harmonised measures to bolster energy security amid an evolving cyber landscape.
Ključne besede: cybersecurity, electrical grid, critical infrastructure, Slovenia, nis2 directive, legislative quality
Objavljeno v ReVIS: 07.08.2026; Ogledov: 211; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (456,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Fizioterapevtska obravnava poškodb gležnja pri profesionalnih deskarjih na snegu in vrnitev v šport – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNikolaj Jelatancev, 2026, diplomsko delo Opis: Uvod: Profesionalni deskarji na snegu so zaradi velikih obremenitev pri skokih in doskokih izpostavljeni visokemu tveganju za poškodbe gležnja. Namen diplomskega dela je raziskati najučinkovitejše fizioterapevtske pristope pri obravnavi teh poškodb ter opredeliti kriterije za varno vrnitev v šport. Metode: Uporabljen je bil kvalitativni pristop s pregledom znanstvene in strokovne literature po smernicah PRISMA. Iskanje je bilo izvedeno v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, PEDro, ProQuest in Google Scholar. Po uporabi vključitvenih in izključitvenih kriterijev je bilo v končno analizo vključenih petnajst raziskav, ki smo jih obdelali z metodama komparacije in sinteze. Rezultati: Rehabilitacija je strukturirana v štiri faze: akutno, subakutno, funkcionalno in pozno fazo vrnitve v šport. V akutni fazi je najučinkovitejša zgodnja funkcionalna obravnava z nadzorovano mobilizacijo, v srednjih fazah proprioceptivni in nevromišični trening, v pozni fazi pa pliometrična in hop-stabilizacijska vadba s športno-specifičnimi nalogami. Pri odločanju o vrnitvi v šport se uporabljajo funkcionalni testi in vprašalnika FAAM in ALR-RSI. V literaturi je opazen primanjkljaj raziskav na populaciji profesionalnih deskarjev. Zaključek: Fizioterapevtska obravnava poškodb gležnja pri profesionalnih deskarjih mora biti strukturirana, fazna in individualizirana. Vrnitev v šport mora temeljiti na kombinaciji funkcionalnih kazalnikov, vprašalnikov in psihološke pripravljenosti. Pomanjkanje raziskav na deskarski populaciji opozarja na potrebo po nadaljnjih kliničnih raziskavah.
Ključne besede: deskanje na snegu, poškodba gležnja, fizioterapija, rehabilitacija, vrnitev v šport
Objavljeno v ReVIS: 06.08.2026; Ogledov: 249; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,80 MB) |
5. Vloga notranje neformalne komunikacije pri razvoju organizacijske klime v gospodarskih organizacijskih strukturah srednje velikih podjetij : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Strateški komunikacijski managementRomana Lebar, 2026, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija se osredotoča na raziskovanje notranje komunikacije v organizacijskih strukturah s posebnim poudarkom na vlogi neformalne komunikacije pri oblikovanju organizacijske klime v srednje velikih podjetjih gospodarskega sektorja. Namen raziskave je bil pojasniti, kako različne komunikacijske prakse – formalne, neformalne in disfunkcionalne – vplivajo na zaznano organizacijsko klimo. Raziskava naslavlja pomembno raziskovalno vrzel, saj ta segment podjetij kljub svoji gospodarski pomembnosti (26,8 % delovne sile EU) doslej ni bil samostojno obravnavan v komunikacijskih študijah. Metodološko je bila uporabljena triangulacija kvantitativnih (anketni vprašalnik, N = 1.129; EFA, CFA, SEM) in kvalitativnih pristopov (polstrukturirani intervjuji z vodstvenimi kadri iz različnih panog). Rezultati potrjujejo, da kakovost doživljanja neformalne komunikacije močneje napoveduje organizacijsko klimo kot pogostost neformalnih stikov, medtem ko disfunkcionalni vidiki (govorice, grupiranja, nepotizem) nanjo vplivajo negativno. Skupni model pojasni 64 % variance večdimenzionalnega konstrukta organizacijske klime, pri čimer demografski dejavniki delujejo kot pomembni moderatorji učinkov. Na podlagi funkcionalne sublimacije teorijskih dognanj komunikacijske znanosti in empiričnih izsledkov je bil razvit nov teoretični model Model usklajene komunikacije in organizacijske klime (MUKOK), ki presega linearne pristope in notranjo komunikacijo konceptualizira kot prepleten sistem formalnih in neformalnih podsistemov. Model uvaja dva moderatorska konstrukta – vodstveno arhitekturo komunikacije in afordantno-regulativno ujemanje – ter ponuja teoretični in aplikativni okvir za strateško upravljanje notranje komunikacije. Disertacija s tem prispeva k paradigmatskemu premiku k deliberativni, dialogni in participativni komunikacijski kulturi ter k razvoju znanstveno utemeljenih in trajnostno naravnanih komunikacijskih praks v sodobnih organizacijskih strukturah.
Ključne besede: notranja komunikacija, neformalna komunikacija, disfunkcionalna komunikacija, formalna komunikacija, organizacijska klima, model usklajene komunikacije in organizacijske klime (MUKOK)
Objavljeno v ReVIS: 06.08.2026; Ogledov: 194; Prenosov: 6
Celotno besedilo (11,58 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. POZNAVANJE IN UPORABA KOZMETIČNIH IZDELKOV IN APARATURNIH TEHNIK ZA ODPRAVLJANJE HIPERPIGMENTACIJ V KOZMETIČNIH SALONIHNataša Firšt, 2019, diplomsko delo Ključne besede: hiperpigmentacije, odpravljanje hiperpigmentacij, posvetljevanje kože, sestavine s posvetlitvenim delovanjem, ihnibitorji tirozinaze, melanin, melanogeneza, fototipi kože, melazma, solarni lentigo, postinflamatorne hiperpigmentacije, IPL, mikrodermoabrazija
Objavljeno v ReVIS: 06.08.2026; Ogledov: 166; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,34 MB) |
