141. Pomen fizioterapije pri bolnihkih s fibromialgijo – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaBarbara Hočevar, 2026, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Fibromialgija je mišično-skeletni sindrom, ki ga definirajo razpršene bolečine po telesu. Simptomi se kažejo na več načinov in se dotikajo tako fizičnega kot mentalnega zdravja posameznika. V Sloveniji je obolelih približno 2% prebivalcev. Zdravi se simptomatsko, in sicer farmakološko in nefarmakološko. Namen: V diplomskem delu so preko raziskovanja literature predstavljeni fizioterapevtski pristopi k izboljšanju kvalitete življenja obolelega posameznika. Metode: V teoretičnem delu smo predstavili teoretična izhodišča, ki smo jih našli s pomočjo strokovnih člankov. V empiričnem delu smo se osredotočili na samo obdelavo podatkov, ki smo jih pridobili iz strokovnih člankov, in na odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Rezultati teoretičnega dela so pokazali, da je veliko fizioterapevtskih metod primernih za obravnavo težav, ki se pojavijo pri bolnikih. Izbira uporabljene fizioterapevtske metode je odvisna izraženih simptomov v obdobju, ko oboleli posameznik prejema terapijo. Razprava: Čeprav je precej metod, ki so učinkovite pri odpravljanju težav, sta najbolj pomembna individualni in multidisciplinarni pristop.
Keywords: fibromialgija, fizioterapija, terapevtska vadba, manualna terapija
Published in ReVIS: 10.06.2026; Views: 211; Downloads: 5
 Full text (2,08 MB) |
142. Fizioterapevtska obravnava dimeljske bolečine pri nogometaših - pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaAleksander Kitić, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Bolečina v dimljah je pogost pojav pri igralcih nogometa. Zaradi velike količine teka, šprinta, sprememb smeri in brcanja je področje dimelj pri nogometaših zelo obremenjeno. Razlog za tovrstno bolečino je lahko poškodba primikalk kolka, poškodba upogibalk kolka, športna hernija ali pubična bolečina. Najpogostejši razlog pa so primikalke kolka, kjer je pogosteje poškodovana mišica adduktor longus. Pri nogometaših je pomembna preventiva, da se poškodba ne ponovi oziroma pojavi. Namen diplomskega dela je ugotoviti učinkovitost manualne terapije in kinezioterapije pri odpravi dimlejske bolečine in med seboj primerjati metodi zdravljenja. Metode: Izvedli smo sistematični pregled literature. Primerno literaturo smo iskali v podatkovnih bazah kot so: PubMed, Google Scholar, PEDro in ScienceDirect in izbor primerne literature ponazorili s pomočjo PRISMA diagrama, kjer smo vključili vključitvene in izključitvene kriterije. Po pregledu smo se odločili, da vključimo 8 raziskav, ki so primerne za našo diplomsko nalogo. Rezultati: Rezultati so potrdili učinkovitost kinezioterapije pri odpravi dimeljske bolečine. Kinezioterapija kaže pozitivne rezultate tudi pri preventivi, medtem ko manualna terapija nima trdnih dokazov o njeni učinkovitosti pri odpravi dimeljske bolečine. Za učinkovito se je izkazala kombinacija obeh metod, zaradi pomankanja raziskav pa metodi med seboj ne moremo primerjati. Zaključek: Zaradi pogostosti pojava dimeljske bolečine pri nogometaših je pomembno, da poznamo učinkovite intervencije pri odpravi bolečine. Trenutno je smiselno v proces rehabilitacije vključiti kombinacijo manualne terapije in kinezioterapije ter v preventivne programe vključiti tudi vaje za krepitev primikalk kolka.
Keywords: poškodba dimelj, poškodba dimelj pri nogometaših, fizioterapija pri nogometaših s poškodbo dimelj
Published in ReVIS: 10.06.2026; Views: 185; Downloads: 3
Full text (1,60 MB) |
143. Socialni gerontolog kot timski koordinator na področju skrbi za starejše ljudi: na primeru Koroškega doma starostnikov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaDoroteja Gruber, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Glede na starajočo se družbo je pomembno, da se ljudje izobražujemo na področjih, kjer so v ospredju komunikacija, starejši ljudje, sodelovanje in povezovanje. Ker vemo, da lahko starost s seboj prinese tudi neprijetne posledice, bomo potrebovali ljudi, ki bodo obravnavali starejše prebivalstvo, starejšim pomagali ter jim lajšali in lepšali njihov preostanek življenja. Vedno več ljudi bo potrebovalo kakovostno oskrbo. Socialni gerontolog je lahko ključni timski koordinator na področju skrbi za starejše v okolju. Metodologija: V raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo zbrali s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, ki je vseboval devet vprašanj. V raziskavi je sodelovalo deset zaposlenih Koroškega doma starostnikov. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da je socialni gerontolog lahko primeren koordinator timske obravnave starejših, saj ima veliko gerontološkega znanja, zna komunicirati s starejšimi, je kompetenten na različnih področjih dela s starejšimi in zna usmeriti starejše k iskanju pomoči pri različnih strokovnjakih. Razprava: Socialni gerontolog je sicer še vedno dokaj nepoznan strokovni profil, zato menimo, da bi morali širšo javnost izobraževati in ozaveščati o njegovi vlogi in prispevku pri obravnavi, delu in skrbi za starejše. Zaposleni v institucionalnem okolju varstva starejših menijo, da bi socialni gerontolog lahko s svojim znanjem opazno prispeval skupnosti in povezoval domske službe, koordiniral timsko obravnavo starejših, pomagal starejšim pri vsakodnevnih opravilih ter sodeloval z lokalnim in regionalnim okoljem.
Keywords: socialni gerontolog, timsko delo, koordinator, sodelovanje, Koroški dom starostnikov
Published in ReVIS: 10.06.2026; Views: 225; Downloads: 2
Full text (698,10 KB) |
144. Komunalni odpadki v slovenskih regijahTeja Lukič, 2026, undergraduate thesis Abstract: Komunalni odpadki predstavljajo enega ključnih okoljskih izzivov sodobnih družb, še posebej v kontekstu trajnostnega upravljanja, krožnega gospodarstva in zmanjševanja okoljskih pritiskov.
Namen diplomske naloge je bil analizirati količino nastalih komunalnih odpadkov v slovenskih statističnih regijah, proučiti razlike med njimi v obdobju 2018–2023 ter predlagati ukrepe za izboljšanje sistema ravnanja z odpadki, zlasti v regijah, ki dosegajo slabše rezultate.
V teoretičnem delu so predstavljeni pomen pravilnega ravnanja s komunalnimi odpadki, zakonodajni okvir Evropske unije (EU) in Republike Slovenije ter koncept krožnega gospodarstva, ki spodbuja preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo ponovno uporabo. Posebna pozornost je namenjena vlogi občin, komunalnih podjetij in prebivalcev pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja.
Empirični del temelji na analizi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije. Rezultati so pokazali, da se med regijami pojavljajo izrazite razlike v količini nastalih odpadkov. Največ komunalnih odpadkov nastaja v osrednjeslovenski, podravski in savinjski regiji, najmanj pa v zasavski, koroški in primorsko-notranjski. Največ komunalnih odpadkov na prebivalca nastane v obalno-kraški, osrednjeslovenski in goriški regiji, najmanj pa v pomurski, koroški in zasavski regiji. Razlike je mogoče pojasniti z demografskimi značilnostmi, stopnjo urbanizacije in turistično obremenjenostjo.
Na podlagi ugotovitev so predlagani ukrepi za izboljšanje sistema ravnanja z odpadki, med katerimi izstopajo ozaveščanje prebivalcev, izboljšanje infrastrukture, digitalizacija zbiranja podatkov in spodbujanje krožnega gospodarstva. Ti ukrepi bi lahko dolgoročno prispevali k zmanjšanju količine komunalnih odpadkov in bolj uravnoteženemu razvoju med slovenskimi regijami.
Keywords: komunalni odpadki, ravnanje z odpadki, statistične regije, krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj.
Published in ReVIS: 09.06.2026; Views: 224; Downloads: 5
Full text (1,66 MB) |
145. Pomen mehkih veščin pri načrtovanju kariere: priprava mladih na izzive sodobnega trga delaAnja Lužar, 2026, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga z naslovom »Pomen mehkih veščin pri načrtovanju kariere: priprava
mladih na izzive sodobnega trga dela« obravnava pomen mehkih veščin pri načrtovanju
kariere mladih v okvira sodobnega, hitro spreminjajočega se trga dela. Izhodišče raziskave
predstavlja predpostavka, da formalno izobraževanje mladim pogosto ne zagotavlja vseh
kompetenc, ki jih delodajalci pričakujejo, zato postajajo mehke veščine ključ do zaposljivosti
in dolgoročnega kariernega razvoja. V teoretičnem delu predstavljamo opredelitve mehkih
veščin, njihovo vlogo v izobraževalnem sistemu, pomen pri prehodu mladih na trg dela ter
povezavo z načrtovanjem kariere, sodoben trg dela in načine, kako mladi nanj vstopajo. Še
posebej se poudarja vpliv digitalizacije, globalizacije in negotovosti na sodobne karierne poti
in karierni razvoj.
Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni med mladimi. Namen raziskave je
bil ugotoviti, kako mladi ocenjujejo raven razvitosti svojih mehkih veščin, katere veščine
prepoznavajo kot najpomembnejše za uspešen vstop na trg dela, na kakšen način jih razvijajo
ter s kakšnimi ovirami se pri tem srečujejo. Raziskava je prav tako preučevala povezavo med
samooceno mehkih veščin in kariernimi cilji mladih ter zaznano učinkovitost različnih oblik
podpore, kot so karierno svetovanje, mentorstvo in neformalne oblike učenja.
Ugotovitve kažejo, da se mladi sicer zavedajo pomena mehkih veščin za svoj karierni razvoj,
vendar pogosto zaznavajo pomanjkanje celovite podpore pri njihovem razvoju. Naloga
poudarja potrebo po večji vlogi izobraževalnih ustanov, delodajalcev in podpornih institucij
pri celostnem razvoju mladih ter pri pripravi na izzive sodobnega trga dela.
Keywords: mehke veščine, mladi, načrtovanje kariere, karierni razvoj, trg dela
Published in ReVIS: 09.06.2026; Views: 231; Downloads: 20
Full text (1,47 MB) |
146. Impact of information and communication technology use on the well-being of older adults in the (post-)COVID-19 pandemic eraNikolaj Lipič, Mitja Bagari, Nejc Krašovec, Marija Ovsenik, 2026, original scientific article Abstract: Introduction: The period during and after the COVID-19 pandemic was marked by accelerated digitalisation and digital transformation. For most older adults, the use of Information and Communication Technology (ICT) presents numerous challenges and dilemmas, as well as facing hardships and dangers. All of this affects the well-being of older adults. The objective of the study is to examine the impact of ICT use on the well-being of older adults in the (post-)COVID-19 pandemic. Methods: A qualitative research approach was applied, with data collected through semi-structured, in-depth, individual interviews with 15 older adults aged 65-87 years. We analysed the data collected using qualitative content analysis. Results: Older adults had different perceptions of the impact of accelerated ICT use on their well-being during and after the COVID-19 pandemic. Some reported positive effects of increased ICT use on their well-being, particularly in maintaining social contacts, building stronger connections with others, and improving communication accessibility during limited in- person contact. They also highlighted greater digital confidence. The increased use of ICT during the pandemic was not universal among older adults. Conclusion: For older adults who use ICT moderately or regularly, this use maintained or even encouraged their well-being, while for some, it had no effect. The recommendations of older adults constitute an important contribution of the study for decision-makers in the field of digitalization and the well-being of older adults. They also highlighted the need for basic digital literacy programs for older adults, while accounting for the circumstances that affect their well-being.
Keywords: well-being, ICT use, older adults, digitalisation, digital transformation, COVID-19, satisfaction, digital self-confidence
Published in ReVIS: 09.06.2026; Views: 217; Downloads: 2
Full text (1,70 MB)
This document has many files! More... |
147. |
148. |
149. |
150. |
