141. Vloga medicinske sestre pri obravnavi starostnika z inkontinenco urina in blataUrška Lesar, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Inkontinenca urina in blata pri starostnikih predstavlja pomemben zdravstveni in socialni problem, ki vpliva na kakovost življenja, samopodobo, socialno vključenost in psihološko počutje pacientov. Namen raziskave je preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi starostnika z inkontinenco urina in blata.
Metode: V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z uporabo tehnike polstrukturiranih intervjujev. V raziskavi je sodelovalo deset medicinskih sester, ki so bile izbrane z namenskim vzorčenjem. Podatki so bili zbrani, transkribirani, kodirani in analizirani z uporabo vsebinske analize, pri čemer so bili dosledno upoštevani etični standardi raziskovanja, vključno z načelom prostovoljnosti, anonimnosti in zaupnosti udeležencev.
Rezultati: Medicinske sestre svojo vlogo dojemajo predvsem kot celostno, strokovno, empatično in pomembno. Prepoznavajo simptome inkontinence, izvajajo preventivne in terapevtske ukrepe, svetujejo glede pripomočkov, izobražujejo paciente in svojce ter nudijo psihološko podporo. Ugotovili smo, da inkontinenca negativno vpliva na samopodobo, povzroča sram, socialno izolacijo, zmanjšanje aktivnosti, težave s spanjem in finančne obremenitve.
Razprava: Rezultati poudarjajo pomen individualnega in celostnega pristopa pri obravnavi oseb z inkontinenco ter potrebo po dodatnem izobraževanju medicinskih sester na tem področju. Predlagane izboljšave vključujejo povečanje kadrovskih zmogljivosti, več časa za celostno obravnavo, uporabo kakovostnejših pripomočkov, izobraževanje zaposlenih in svojcev ter destigmatizacijo inkontinence v družbenem in strokovnem okolju.
Ključne besede: Inkontinenca, medicinske sestre, starostniki, kakovost življenja, psihološka podpora.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 118; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,32 MB) |
142. Imobilizacija poškodovanca v vodiKaja Mihevc, 2025, diplomsko delo Opis: Prva pomoč in nujna medicinska pomoč v vodi zahtevata specifično področje reševalne dejavnosti, kjer se združi znanje reševalne službe, NMP ter posebne tehnike dela v vodnem okolju. Pri poškodbah v vodi, kot so utopitev, poškodbe hrbtenice, udarci ali celo zlomi, je pomembna pravočasna in ustrezna imobilizacija, saj lahko neustrezni postopki povzročijo dodatne zaplete ali poslabšajo poškodbe. Imobilizacija je postopek začasne omejitve gibljivosti telesa ali dela telesa, z namenom preprečitve dodatne poškodbe ter zmanjšati bolečino. Za razliko od imobilizacije na kopnem je imobilizacija v vodi zahtevnejša, saj jo otežujejo dejavniki, kot so nestabilno okolje, tveganje za utopitev, slabša vidljivost, temperaturne obremenitve in omejen dostop do poškodovanca. Za uspešno imobilizacijo v vodi so ključni strokovna usposobljenost, telesna pripravljenost ter timsko delo reševalcev.
Ključne besede: Imobilizacija poškodovanca, reševanje, utapljanje, podhladitev
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 154; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,92 MB) |
143. Obravnava diabetičnega stopala po procesu zdravstvene negeGrega Boštjančič, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Diabetično stopalo je zapleteno zdravstveno stanje, ki je preplet različnih okužb,
poškodb in drugih motenj stopala, povezanih s sladkorno boleznijo. Potek zdravljenja je
močno odvisen od stopnje in resnosti bolezni ter splošnega zdravstvenega stanja pacienta.
Ključno vlogo pri uspešni rehabilitaciji ima dobro zasnovan načrt zdravstvene nege, ki mora
biti celosten in individualno prilagojen. Pomembna sta zgodnje odkrivanje in ustrezno
izobraževanje pacienta o njegovem stanju. Zaradi kompleksnosti obravnave se uveljavlja
interdisciplinarni pristop, ko več strokovnjakov sodeluje pri oblikovanju in izvajanju načrta
oskrbe. Namen raziskave je predstaviti pomen preventivnih ukrepov, natančne diagnoze in
celostnega zdravljenja, ki temelji na multidisciplinarnem pristopu.
Metode: V raziskovalnem delu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno
metodo dela. Za potrebe empiričnega dela smo zbrali in anlizirali primarne in sekundarne
vire. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuja. Vir podatkov za teoretični in
empirični del naloge je prav tako pregled strokovne in znanstvene literature iz podatkovnih
baz COBISS, PubMed, Google scholar, DKUM in ScienceDirect.
Rezultati: V raziskavo smo vključili namenski vzorec, ki je vključeval šest posameznic, ki so
zaposlene v zdravstveni dejavnosti in aktivno vključene v obravnavo pacientov pri
zdravstveni negi diabetičnega stopala. Intervjuvanke najpogosteje izvajajo celovite preglede
diabetičnega stopala, uporabljajo tehnike za preprečevanje ran in prilagajajo obravnavo
potrebam posameznika. Ovire v praksi so pomanjkanje opreme, časa in ustreznega znanja.
Intervjuvanke poudarjajo pomen redne nege, izobraževanje pacientov in zgodnjega
prepoznavanja zapletov. Za uspešno zdravljenje je pomembno interdisciplinarno
sodelovanje, prilagajanje oskrbe in redno spremljanje stanja. Pacienti in svojci v procesu
sodelujejo neposredno in z izobraževanji.
Razprava: Analiza intervjujev kaže, da zdravstveni delavci dobro poznajo posamezne faze
zdravstvene obravnave diabetičnega stopala in njihov pomen pri preprečevanju zapletov. Še
posebej izpostavljajo pomen zgodnjega prepoznavanja tveganj, saj lahko pravočasno
ukrepanje bistveno zmanjša možnost razvoja resnejših poškodb in pospeši proces okrevanja.
Ugotavljamo še, da je pomembna tudi faza celostne rehabilitacije, pri kateri je v ospredju
pacient kot celostna oseba, tako v fizičnem kot v psihološkem smislu. Pri tem različni
strokovnjaki s svojim znanjem dopolnjujejo obravnavo. Intervjuvanke poudarjajo pomen
multidisciplinarnega pristopa, saj ta omogoča širši pogled na problematiko, razbremeni kader
in učinkoviteje rešuje zaplete.
Ključne besede: celostna obravnava, zdravstvena vzgoja, multidisciplinarni pristop, zgodnje
odkrivanje, kronični zaplet.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 120; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,42 MB) |
144. Pomen spolne vzgoje pri preprečevanju nastanka in prenosa spolno prenosljivih okužbDražen Franić, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Spolna vzgoja ni le posredovanje dejstev o človeški anatomiji in reprodukciji, temveč tudi razvijanje odgovornega odnosa do spolnosti, krepitev samozavesti in sposobnosti za vzpostavljanje varnih ter zdravih medosebnih odnosov; kot taka predstavlja ključni dejavnik pri preprečevanju spolno prenosljivih okužb. Spolno prenosljive okužbe imajo daljnosežne posledice za spolno in reproduktivno zdravje posameznikov ter povzročajo dolgotrajne stroške za zdravstveno varstvo v skupnosti. Uradno prijavljene stopnje teh bolezni pogosto podcenjujejo dejansko breme okužb, saj so številne spolno prenosljive bolezni asimptomatske, poleg tega je poročanje o njih pogosto pomanjkljivo.
Metoda: Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo opredelili pomen spolne vzgoje, predstavili spolno prenosljive okužbe ter vlogo zdravstvenih delavcev pri njihovem preprečevanju. Podatke smo pridobili v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Google učenjak in ResearchGate. V empiričnem delu smo za raziskavo uporabili anketni vprašalnik; anketiranje smo izvedli prek spletne strani 1KA, povezavo smo udeležencem poslali po e-pošti. Anketni vprašalnik je vseboval demografska vprašanja in vprašanja za ugotavljanje trenutne ravni informiranosti in ozaveščenosti študentov ter vpliva spolne vzgoje na preprečevanje spolno prenosljivih okužb. V raziskavo so bili vključeni redni študenti 1. stopnje Univerze v Novem mestu, stari do 25 let. Zbrane podatke smo analizirali in statistično obdelali s programoma 1KA in SPSS.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 166 študentov, in sicer 67,3 % žensk in 32,7 % moških. Skoraj polovica študentov – 47,5 % – je obiskovala fakulteto za ekonomijo in informatiko, 35,6 % fakulteto za zdravstvene vede in 16,8 % fakulteto za strojništvo. Manj kot polovica študentov meni, da so dovolj informirani o spolno prenosljivih okužbah (SPO) in strategijah za njihovo preprečevanje, čeprav so pokazali dobro poznavanje teh bolezni. Večina študentov zelo pogosto ali vedno uporablja zaščito pri spolnem odnosu z neznanim partnerjem, se izogiba pogosti menjavi spolnih partnerjev, občasno obiskuje preventivne zdravstvene preglede ter se redko testira za SPO. Večino znanja o spolno prenosljivih okužbah so študenti pridobili na internetu, v šoli in od zdravstvenih delavcev. Po njihovem mnenju ima spolna vzgoja pomembno vlogo pri preprečevanju in omejevanju spolno prenosljivih okužb. Zdravstvene delavce dojemajo kot zaupanja vredne in kompetentne sogovornike pri temah, povezanih s spolnostjo.
Razprava: Študenti Univerze v Novem mestu so sicer pokazali dobro znanje o spolno prenosljivih okužbah in strategijah za njihovo preprečevanje, a ostajajo vrzeli v tem znanju, ki jih je treba zapolniti. Univerza bi z uvedbo spolne vzgoje (ki je temeljnega pomena pri preprečevanju in omejevanju spolno prenosljivih okužb) kot obveznega predmeta v študijske programe ali z organizacijo izobraževalnih in informativnih dogodkov prispevala k spolnemu zdravju oziroma zmanjšanju pojavnosti spolno prenosljivih okužb med mladimi. Tako bi internet kot glavni vir informacij, in to v nekaterih primerih zavajajočih, nadomestili usposobljeni učitelji in zdravstveni delavci.
Ključne besede: izobraževanje, spolna vzgoja, mladostniki, spolno prenosljive okužbe, preprečevanje spolno prenosljivih okužb, vloga zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: Ključne besede: izobraževanje, spolna vzgoja, mladostniki, spolno prenosljive okužbe, preprečevanje spolno prenosljivih okužb, vloga zdravstvenih delavcev.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 128; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,94 MB) |
145. Povezanost psihosocialnega razvoja in kakovosti partnerskih odnosov ter pomen življenjskega zadovoljstvaJanja Bricman, 2025, ni določena Opis: Partnerski odnosi predstavljajo eno izmed osrednjih področij človekovega življenja. Odnosi so tesno povezani z občutkom varnosti, podpore in osebnim izpolnjenjem. V magistrski nalogi obravnavamo povezavo med uspešnostjo razreševanja psihosocialnih stadijev, kakovostjo partnerskih odnosov in zadovoljstvom z življenjem.
Empirični del temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. V raziskavi je sodelovalo 112 odraslih posameznikov, ki so bili v partnerskem odnosu. Podatke smo pridobili s pomočjo standardiziranih anketnih vprašalnikov za ocenjevanje uspešnosti razreševanja psihosocialnih stadijev, kakovosti partnerskega odnosa in zadovoljstva z življenjem (SWLS). Rezultati korelacij Spearmanovih (v enem primeru Pearsonove) so pokazali, da je uspešno razreševanje vseh šestih stadijev pozitivno povezano z zaznano oporo partnerja in globino odnosa ter negativno povezano s pogostostjo konfliktov. Najmočnejše povezave so bile zaznane pri stadiju temeljnega zaupanja in identitete. Poleg tega pa je bilo ugotovljeno, da življenjsko zadovoljstvo pozitivno korelira z višjo kakovostjo partnerskega odnosa. Raziskava zato prinaša vpogled v to, kako zgodnje in kasnejše razvojne izkušnje vplivajo na kakovost intimnih partnerskih odnosov v odraslosti.
Ugotovitve potrjujejo pomembnost psihosocialnega razvoja za razumevanje kakovosti partnerskih odnosov in življenjskega zadovoljstva. Prispevajo tako k teoretičnim spoznanjem razvojne psihologije kot tudi k praktičnim usmeritvam za svetovalno in terapevtsko delo s pari ter k preventivnim programom, ki poudarjajo pomen zgodnjih razvojnih izkušenj za kasnejše življenje.
Ključne besede: psihosocialni razvoj, Eriksonova teorija, partnerski odnosi, življenjsko zadovoljstvo, opora partnerja, konflikti, intimnost.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 134; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,38 MB) |
146. |
147. |
148. |
149. |
150. |
