141. Primerjava metode Schroth in konvencionalnih pristopov zdravljenja pri fizioterapevtski obravnavi adolescentne idiopatske skolioze – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaŽan Kitak, 2026, diplomsko delo Opis: Uvod: Adolescentna idiopatska skolioza je tridimenzionalna deformacija hrbtenice neznanega izvora, ki prizadene do 5 % populacije in je pogostejša pri deklicah. Napredovanje skolioze lahko povzroči bolečino, omejeno funkcionalnost, težave z dihanjem in duševnim zdravjem. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati strokovno literaturo in primerjati učinke metode Schroth in konvencionalnih oblik fizioterapije pri rehabilitaciji adolescentne idiopatske skolioze. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo, metodo komparacije, metodo kompilacije in metodo sinteze. Znanstvenoraziskovalne članke smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, PEDro in Google Scholar. Osredotočili smo se na tujo literaturo, ki ni bila starejša od 10 let. Rezultati: Metoda Schroth in konvencionalne oblike fizioterapije lahko pripomorejo h korekciji krivine, izboljšanju pljučne funkcije in kakovosti življenja pacientov, vendar se je metoda Schroth izkazala za veliko bolj učinkovito. Razprava in zaključek: Metoda Schroth se je pri rehabilitaciji adolescentne idiopatske skolioze izkazala za prevladujočo. Konvencionalne oblike fizioterapije lahko služijo kot dopolnilna oblika fizioterapije ali kot alternativna terapija pri blagih oblikah skolioze.
Ključne besede: adolescentna idiopatska skolioza, metoda Schroth, konvencionalna fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 22.07.2026; Ogledov: 309; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,07 MB) |
142. Učinkovitost udarnih valov pri zdravljenju tendinopatije ahilove tetive v primerjavi z običajno konzervativno fizioterapijo - pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNejc Gole, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Ahilova tetiva je največja in najmočnejša tetiva v človeškem telesu, zato je pogosto preobremenjena. Posledično je Ahilova tendinopatija ena najpogostejših poškodb tetiv spodnjih okončin in pomemben klinični ter rehabilitacijski problem. Najpogostejša konzervativna oblika zdravljenje Ahilove tendinopatije je terapevtska, predvsem ekscentrična vadba, kot potencialno učinkoviti dodatek običajnemu konzervativnemu zdravljenju pa se uporablja tudi terapija z udarnimi valovi. Namen: Pregledati znanstveno in strokovno literaturo o tendinopatiji Ahilove tetive in o fizioterapevtskih metodah zdravljenja s poudarkom na terapiji z udarnimi valovi. Metoda: Izveden je bil pregled literature. Članke smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, PEDro, ProQuest in SpringerLink. Uporabljeni so bili vključitveni in izključitveni kriteriji. Postopek izbora je bil prikazan s PRISMA diagramom. Randomizirane raziskave so bile ocenjene z lestvico PEDro. Rezultati: V analizo je bilo vključenih 8 študij s 1154 preiskovanci. Uporabljene intervencije so bile: terapija z udarnimi valovi, ekscentrične vaje, raztezanje, laserska terapija, terapija z ultrazvokom, obravnava mehkih tkiv, pristop vibracije celega telesa in spremljanje brez aktivnega zdravljenja. Razprava: Večina raziskav je pokazala statistično pomembno zmanjšanje bolečine in izboljšanje funkcije v vseh skupinah. V nekaterih raziskavah je terapija z udarnimi valovi pokazala dodatno izboljšanje, predvsem v kombinaciji z ekscentrično vadbo ali pri daljšem spremljanju, vendar ne v vseh primerih. Sklep ali zaključek: Ekscentrična vadba ostaja temelj zdravljenja Ahilove tendinopatije. Terapija z udarnimi valovi je lahko koristen dodatek, vendar ni vedno učinkovitejša od običajne konzervativne fizioterapije. Zaradi omejitev obravnavanih raziskav ni mogoče podati enotnih priporočil.
Ključne besede: ahilova tendinopatija, terapija z udarnimi valovi, ESWT, konzervativna fizioterapija, ekscentrična vadba
Objavljeno v ReVIS: 22.07.2026; Ogledov: 333; Prenosov: 8
Celotno besedilo (817,04 KB) |
143. Učinki progresivne vadbe na tendinopatijo ahilove tetive - pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNik Oder, 2026, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava tendinopatijo Ahilove tetive z vidika sodobnega fizioterapevtskega pristopa s poudarkom na progresivnem obremenjevanju kot ključnem terapevtskem pristopu. Namen raziskave je bil ugotoviti učinkovitost progresivne vadbe ter opredeliti najpogosteje uporabljene vadbene protokole pri rehabilitaciji te patologije. Raziskava temelji na kvalitativni analizi znanstvene literature, ki je bila objavljena v zadnjih desetih letih in pridobljena iz podatkovnih baz PEDro, PubMed, ProQuest, ScienceDirect in Cochrane. V analizo so bile vključene študije, ki so obravnavale vpliv progresivne vadbe na bolečino, funkcionalno zmogljivost in strukturne spremembe Ahilove tetive pri osebah z diagnosticirano tendinopatijo Ahilove tetive. Rezultati kažejo, da vadbeni protokoli, ki temeljijo na progresivnem obremenjevanju, predstavljajo temelj sodobne rehabilitacije tendinopatije Ahilove tetive. Ugotovljeno je bilo, da takšen pristop učinkovito zmanjšuje bolečino, izboljšuje funkcionalno zmogljivost in povečuje toleranco tetive na mehanske obremenitve. V analizo je bilo vključenih več učinkovitih pristopov k rehabilitaciji, kot so ekscentrična, izometrična in kombinirana vadba. Zaradi raznolikosti pristopov ni mogoče opredeliti ene optimalne oblike vadbe. Skupna značilnost vseh pristopov je bila vključitev strukturiranega in postopno stopnjevanega obremenitvenega programa, kar potrjuje progresivno obremenjevanje kot temelj sodobne fizioterapevtske obravnave tendinopatije Ahilove tetive. Kljub pozitivnim ugotovitvam raziskave je razvidno, da je zaradi heterogenosti protokolov potrebno nadaljnje raziskovanje za opredelitev optimalnih parametrov vadbene obremenitve.
Ključne besede: ahilova tetiva, tendinopatija, progresivna vadba, rehabilitacija, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 21.07.2026; Ogledov: 332; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,37 MB) |
144. Neenakost spolov pri zaposlovanju v zdravstvu : magistrsko deloTanja Bernik, 2026, magistrsko delo Opis: Digitalizacija, avtomatizacija in tehnološki napredek so dejavniki, ki spreminjajo zaposlitveno strukturo in delovne odnose ter povečujejo neenakosti, pri čemer so razlike med spoloma izrazite v zaposlovanju. Ženske imajo namreč pogosto nižje plače, slabše pogoje in manj možnosti napredovanja. V zdravstvu ženske predstavljajo večino zaposlenih, a so slabo zastopane v vodstvih in pogosto izvajajo negovalne vloge. Preprečevanje spolne neenakosti zahteva tudi zakonodajne in institucionalne ukrepe, mentorstvo, dostop do informacijskih omrežij in odpravo plačnih razlik, spodbujanje izobraževanja, transparentnost zaposlovanja, enake možnosti napredovanja, redno spremljanje, poročanje in javnost. Uporabljene metode v magistrskem delu so metode družboslovnega raziskovanja, in sicer deskriptivna metoda analize domače in tuje literature, deduktivna metoda ter kvalitativna metoda z intervjuji zaprtega tipa. Raziskava je razdeljena na teoretični in empirični del ter temelji na intervjujih zaposlenih v zdravstvu iz dveh slovenskih regij z namenom preučevanja neenakosti spolov pri zaposlovanju. Namen magistrskega dela je podrobno preučiti neenakosti med spoloma pri zaposlovanju v zdravstvu z vidika diskriminacije, plačnih razlik in možnosti napredovanja ter zakonodajnega okvira za njihovo preprečevanje. Raziskovalni del je usmerjen v ugotavljanje pojavnih oblik in posledic spolnih neenakosti v zdravstvu ter njihovega razlikovanja glede na delovna mesta zaposlenih. Prispevek dela je v raziskovanju neenakosti med spoloma pri zaposlovanju v zdravstvu v slovenskem prostoru, kjer je to področje še vedno manj raziskano, zlasti z vidika kvalitativnih pristopov. Raziskava temelji na dejanskih izkušnjah zdravstvenih delavcev različnih poklicev, spolov in regij, kar omogoča realen in poglobljen vpogled v obravnavano problematiko. Rezultati lahko prispevajo k nadaljnjim znanstvenim raziskavam, služijo kot podlaga za oblikovanje organizacijskih in kadrovskih ukrepov v zdravstvu in povečujejo ozaveščenost širše javnosti o neenakostih med spoloma. Kljub temu ima raziskava tudi določene omejitve, predvsem omejeno velikost vzorca, geografsko omejenost na dve regiji in uporabo intervjujev zaprtega tipa, kar lahko vpliva na splošno posplošljivost rezultatov. Diskusija rezultatov zato temelji na primerjavi z obstoječo literaturo in poudarja potrebo po nadaljnjih, obsežnejših raziskavah.
Ključne besede: neenakost spolov, zaposlovanje v zdravstvu, raznolikost delovne sile, enake možnosti pri zaposlovanju, diskriminacija na delovnem mestu
Objavljeno v ReVIS: 21.07.2026; Ogledov: 292; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,20 MB) |
145. Vprašanje genocida v Gazi : magistrsko deloKatarina Žgajnar, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se ukvarja z vprašanjem, ali lahko z gotovostjo zatrdimo, da je bil v Gazi, na podlagi določil mednarodnega prava in obstoječe sodne prakse, dejansko izvršen zločin genocida nad palestinskim prebivalstvom. Palestinsko-izraelski konflikt, ki traja že več kot 100 let, predstavlja najdlje trajajoč konflikt sodobnega časa, v katerem želita obe strani uresničiti svojo pravico do samoodločbe. Napad Hamasa na Izrael je povzročil eskalacijo konflikta, v katerem je bilo najbolj prizadeto civilno palestinsko prebivalstvo. Nesorazmerno število civilnih žrtev, obseg in silovitost izraelskih napadov, razglasitev lakote na področju Gaze ter onemogočanje dostav humanitarne pomoči z izraelske strani so sprožili številne mednarodne obsodbe za izvajanje zločina genocida nad palestinskim prebivalstvom. Mednarodna sodna praksa dokazuje, da gre v primeru sojenj za primer zločina genocida, za enega izmed najtežje dokazljivih zločinov. Raziskava je namenjena ugotavljanju, kako se bo v primeru vložene vloge Južne Afrike proti Izraelu za kršenje Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida odločilo Meddržavno sodišče. Metodološki pristop zajema kombinacijo različnih metod raziskovanja, in sicer pregled literature, zgodovinsko metodo, metodo analize, metodo deskripcije in primerjalno metodo. Namen raziskave je ugotoviti, ali bo Meddržavno sodišče razsodilo, da je bil v Gazi izvršen genocid nad palestinskim prebivalstvom s strani Izraela. Cilj, ki ga delo zasleduje, je ugotavljanje oziroma iskanje dokazov, da so izraelske vojaške operacije v Gazi vsebovale elemente zločina genocida ter je obstajal jasen in nedvoumen namen uničenja zaščitene skupine. Ključna ugotovitev dela je, da glede na zgodovinske odnose med Izraelci in Palestinci, kompleksnost obstoječega konflikta, vzroke za eskalacijo slednjega ter na podlagi obstoječe sodne prakse Meddržavno sodišče zločina genocida ne bo potrdilo. Ugotovitve so pokazale, da je Izrael sicer prekoračil meje dopustne samoobrambe. Magistrsko delo prispeva k boljšemu razumevanju načina odločanja mednarodnih sodišč v primeru sojenja za zločin genocida in pravnih standardov za presojanje genocidnega namena.
Ključne besede: genocid, palestinsko-izraelski konflikt, Hamas, vojne, Konvencija o kaznovanju in preprečevanju zločina genocida, Gaza, ICJ, dolus specialis
Objavljeno v ReVIS: 21.07.2026; Ogledov: 302; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,24 MB) |
146. Praksa Evropskega sodišča za človekove pravice na področju svobode umetniškega izražanja : magistrsko deloVita Mavsar, 2026, magistrsko delo Opis: Umetnost zaradi svoje subtilne, simbolne in nenehno spreminjajoče se narave nima enotnega poimenovanja niti enotne opredelitve v evropskem pravnem prostoru. Svoboda umetniškega izražanja je na evropski ravni varovana v okviru Sveta Evrope, predvsem s Konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter z razvijajočo se sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Ker se izrazne oblike umetnosti razvijajo vzporedno z družbenimi, političnimi in tehnološkimi spremembami, se nenehno spreminjajo tudi okoliščine, v katerih se uresničuje pravica do umetniškega izražanja. V okviru varstva te pravice je državam zaradi spoštovanja kulturnega pluralizma in raznolikosti nacionalnih ureditev priznano polje proste presoje, ki jim omogoča, da uresničevanje svobode umetniškega izražanja prilagodijo lastnim družbenim in kulturnim posebnostim. Hkrati pa Evropsko sodišče za človekove pravice pri presoji posameznih primerov izvaja nadzor nad uporabo te diskrecije ter skrbi za spoštovanje temeljnih vrednot pluralistične demokracije, vladavine prava in varstva človekovih pravic. Nenehen razvoj umetniških izraznih oblik dodatno otežuje oblikovanje enotnih meril za njihovo pravno zaščito, kar se odraža v raznolikosti sodne prakse in v potrebi po individualni, kontekstualni presoji vsakega posameznega primera. Kljub temu analiza sodne prakse kaže, da Evropsko sodišče za človekove pravice praviloma vzpostavlja ravnotežje med svobodo umetniškega izražanja in njenimi dopustnimi omejitvami ter v primerih, ki se nanašajo na vprašanja javnega interesa, satire in politične kritike, praviloma daje prednost varstvu umetniške in izrazne svobode. Varstvo svobode umetniškega izražanja tako ostaja dinamično področje prava, v katerem se pravni standardi postopoma prilagajajo družbenim spremembam, pri čemer sistem, ki ga vzpostavlja Svet Evrope, predstavlja ključen mehanizem za dolgoročno krepitev te pravice v evropskem prostoru.
Ključne besede: umetnost, varstvo umetniškega izražanja, Svet Evrope, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, polje proste presoje
Objavljeno v ReVIS: 21.07.2026; Ogledov: 332; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,12 MB) |
147. Odnos med kolektivnimi organizacijami in uporabniki avtorsko varovanih del : magistrsko deloTonja Zemljak, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava razmerje med kolektivnimi organizacijami in uporabniki avtorsko varovanih del v Republiki Sloveniji ter analizira učinkovitost, preglednost in pravičnost obstoječega sistema kolektivnega upravljanja avtorskih in sorodnih pravic. Osrednje raziskovalno vprašanje se nanaša na to, ali veljavna pravna ureditev in praksa delovanja kolektivnih organizacij zagotavljata ustrezno in uravnoteženo varstvo interesov imetnikov pravic ter uporabnikov, hkrati pa prispevata k pravni varnosti, legitimnosti in stabilnosti sistema avtorskega prava. Normativni del magistrskega dela temelji na poglobljeni analizi nacionalne zakonodaje, zlasti Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP), ter na preučitvi relevantnih pravnih virov in direktiv Evropske unije. Posebna pozornost je namenjena organizacijski strukturi kolektivnih organizacij, njihovim pooblastilom in obveznostim v razmerju do uporabnikov, pravni naravi tarif in skupnih sporazumov ter postopkom njihovega oblikovanja in sprejemanja. Obravnavana je tudi vloga nadzornih in regulativnih organov, predvsem Urada RS za intelektualno lastnino in Sveta za avtorsko pravo, ter vpliv sodne prakse na pravno predvidljivost in razreševanje sporov na tem področju. Empirični del magistrskega dela temelji na anketni raziskavi med poslovnimi uporabniki avtorsko varovanih del, kot so gospodarski subjekti, medijske hiše in organizatorji prireditev. Rezultati raziskave kažejo, da uporabniki pogosto zaznavajo pomanjkanje transparentnosti delovanja kolektivnih organizacij, nejasna in zapletena pravila glede določanja tarif, visoka ter premalo utemeljena nadomestila ter neučinkovito ali oteženo komunikacijo. Poleg tega izražajo tudi nezadovoljstvo z učinkovitostjo in odzivnostjo obstoječih nadzornih mehanizmov. Ugotovitve magistrskega dela potrjujejo potrebo po jasnejših, bolj predvidljivih in sorazmernih pravilih za določanje tarif, okrepljenem nadzoru nad delovanjem kolektivnih organizacij ter izboljšanju dialoga, sodelovanja in zaupanja med vsemi deležniki, kar je ključno za vzpostavitev pravičnejšega, preglednejšega in dolgoročno učinkovitega sistema kolektivnega upravljanja avtorskih pravic v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: kolektivno upravljanje avtorskih pravic, kolektivne organizacije, uporabniki avtorsko varovanih del, reprezentativno združenje uporabnikov, avtorske in sorodne pravice, tarife, nadomestila, skupni sporazumi, Urad za intelektualno lastnino, Svet za avtorsko pravo
Objavljeno v ReVIS: 21.07.2026; Ogledov: 282; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,87 MB) |
148. Problematike Svetovne zdravstvene organizacije : magistrsko deloJan Biček, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO) kot glavno institucijo na področju javnega zdravja in negativne vplivne dejavnike, ki ji otežujejo delo ter poslanstvo, in sicer omogočiti vsem ljudem na svetu čim boljše zdravje. Vloga SZO od njenega začetka do danes je neprecenljiva, saj je z globalnimi ukrepi rešila številna življenja tako pred nalezljivimi kot nenalezljivimi boleznimi. Organizacija je v svoji preteklosti dosegla pomembne uspehe, dandanes pa se sooča s številnimi izzivi, ki ogrožajo njeno učinkovitost in verodostojnost. Ti izzivi izhajajo iz zdravstvenih kriz, družbeno-političnih pritiskov, finančne nestabilnosti in zastarele pravne ureditve. Raziskava temelji na analizi domače in tuje literature, na uporabi zgodovinske metode za razumevanje razvoja SZO, deskriptivne metode za opis njenega delovanja, primerjalne metode za oceno različnih pristopov k reševanju kriz ter metode sinteze in komentarja za kritično vrednotenje obstoječih praks. Poseben poudarek je namenjen odzivu SZO na pandemijo COVIDA-19, ki je razkrila njene številne organizacijske pomanjkljivosti. Raziskava potrjuje, da ima SZO ključno vlogo pri oblikovanju zdravstvenih politik, vendar njeno delovanje omejujejo zdravstveni izzivi, kot so nepripravljenost na pandemije ali druge zdravstvene krize. Pomembni so tudi družbeno-politični vplivi, ki zmanjšujejo zaupanje javnosti in povzročajo politizacijo odločitev, ter finančna odvisnost od donatorjev, ki zmanjšuje neodvisnost organizacije, koncu koncev pa tudi pravne omejitve, saj SZO nima učinkovitih mehanizmov za sankcioniranje držav članic, ki ne upoštevajo njenih navodil. Ugotovitve kažejo, da je reforma SZO nujna. Predlagane izboljšave vključujejo organizacijske spremembe, povečanje finančne neodvisnosti z večjim deležem obveznih prispevkov, posodobitev pravnega okvira z možnostjo sankcioniranja držav, ki ne upoštevajo navodil, okrepitev komunikacije z javnostjo ter večjo vključenost civilne družbe v procese odločanja. Le s takšnimi spremembami bo SZO lahko ohranila svojo vlogo globalnega varuha zdravja in se učinkovitejše odzivala na sodobne zdravstvene izzive.
Ključne besede: Svetovna zdravstvena organizacija, SZO, javno zdravje, negativni dejavniki, reforma, zdravstvena dejavnost, zdravstvene politike, zdravstvena problematika
Objavljeno v ReVIS: 21.07.2026; Ogledov: 323; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,91 MB) |
149. Pravni vidik pornografskih vsebin na platformi OnlyFans : magistrsko deloElvisa Frmić, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo analizira pravne in regulatorne izzive digitalne distribucije pornografskih vsebin, s posebnim poudarkom na delovanju platforme OnlyFans. Namen raziskave je raziskati pravni okvir, ki ureja tovrstne vsebine, ter osvetliti pravne dileme na presečišču tehnologije, temeljnih pravic in odgovornosti posredniških storitev v digitalnem okolju. Gre za aktualno in hitro razvijajoče se področje, ki odpira vprašanja kazenskopravne odgovornosti, civilnopravnega varstva pravic, regulacije trga ter varstva zasebnosti in mladoletnih oseb. Poudarjena je kompleksnost regulacije, ki se oblikuje na presečišču kazenskega, civilnega in davčnega prava, pri čemer digitalna narava vsebin presega tradicionalne jurisdikcijske meje. Delo uporablja analitično in primerjalnopravno metodo za proučitev zakonodajnih rešitev, sodne prakse in institucionalnih odzivov v Sloveniji, Evropski uniji, Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike. Osrednji cilj je oceniti učinkovitost pravnih pristopov glede na tri ključna merila: zaščito mladoletnih oseb, pravno varnost ustvarjalcev in uporabnikov ter odgovornost platform. Ugotovitve kažejo, da je v Sloveniji sodna praksa usmerjena predvsem v kazenskopravno varstvo mladoletnih in pravico do zasebnosti, medtem ko predstavljajo davčni postopki Finančne uprave Republike Slovenije edini sistemski odziv na pojav ustvarjalcev vsebin na platformah, kot je OnlyFans. Na ravni Evropske unije je normativni okvir dobro razvit, vendar njegova neenotna implementacija zmanjšuje pravno predvidljivost. Združeno kraljestvo izstopa s hibridnimi modeli, ki združujejo kazensko zakonodajo, regulatorni nadzor in obveznosti platform, kar se izkazuje kot najučinkovitejši pristop. V Združenih državah Amerike pa pravni okvir temelji na močnem varstvu svobode izražanja in omejitvah odgovornosti ponudnikov storitev, kar ustvarja pravne praznine pri varstvu uporabnikov. Posebna pozornost je namenjena tudi vlogi sodne prakse kot dinamičnega regulatorja, ki prek razlage zakonodaje in ustvarjanja standardov skrbnosti pomembno vpliva na razvoj pravnega reda.
Ključne besede: OnlyFans, digitalna pornografija, pravna odgovornost, varstvo mladoletnikov, GDPR, Akt o digitalnih storitvah, sodna praksa, distribucija spletnih vsebin, pravna ureditev, primerjalnopravna analiza
Objavljeno v ReVIS: 21.07.2026; Ogledov: 288; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,09 MB) |
150. Vpliv in učinkovitost terapije z ogledalom na okrevanje zgornjega uda po možganski kapi – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaMia Habjanič, 2026, diplomsko delo Opis: Uvod: Možganska kap (MK) predstavlja enega najpogostejših vzrokov dolgotrajne invalidnosti in pogosto vodi v zmanjšano motorično funkcijo zgornjega uda, kar pomembno vpliva na samostojnost in kakovost življenja bolnikov. V rehabilitaciji ob konvencionalnih pristopih vse pogosteje uporabljamo tudi terapijo z ogledalom, katere namen je z vizualno povratno informacijo spodbuditi motorično okrevanje. Namen diplomskega dela je s sistematičnim pregledom literature ugotoviti učinkovitost terapije z ogledalom pri okrevanju zgornjega uda po MK. Metode: Diplomsko delo temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu s sistematičnim pregledom literature. Iskanje raziskav je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in PEDro z uporabo ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku. V pregled je bilo vključenih 14 randomiziranih kontroliranih raziskav, objavljenih med letoma 2015 in 2025. Metodološko kakovost raziskav smo ocenili z lestvico PEDro. Rezultati: Rezultati kažejo, da je terapija z ogledalom v več raziskavah povezana z izboljšanjem motorične funkcije zgornjega uda, predvsem glede na rezultate lestvice Fugl-Meyer (FMA). Pri funkcionalni sposobnosti zgornjega uda, dejavnostih vsakdanjega življenja in senzoričnih funkcijah so rezultati manj enotni. Izboljšanja so pogosto prisotna v eksperimentalni in kontrolni skupini, vendar brez natančne prednosti v prid terapije z ogledalom. V nekaterih primerih je terapija z ogledalom po učinkovitosti primerljiva z drugimi rehabilitacijskimi pristopi. Zaključek: Terapija z ogledalom lahko pozitivno vpliva na motorične funkcije zgornjega uda po MK, njeni učinki na druga področja so manj enotni. Smiselno jo je obravnavati in vključevati kot dopolnilni del celostne obravnave problematike zgornjega uda po MK, ne pa kot samostojno terapevtsko metodo. Za natančnejšo opredelitev njene učinkovitosti so potrebne dodatne kakovostne raziskave z bolj primerljivimi protokoli.
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija po MK, terapija z ogledalom, zgornji ud, motorična funkcija, fizioterapevtska obravnava
Objavljeno v ReVIS: 21.07.2026; Ogledov: 292; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,37 MB) |
