Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Ozadje in cilji: Perimenopavza je občutljivo življenjsko obdobje, zaznamovano s številnimi telesnimi in psihološkimi spremembami. Namen raziskave je bil ovrednotiti učinke trimesečne ajurvedske intervencije življenjskega sloga na menopavzalne simptome, z zdravjem povezano kakovost življenja in zaznano zdravstveno kompetentnost. Metode: V enoskupinski mešani raziskavi s pred- in po-merjenjem je med oktobrom in decembrom 2025 sodelovalo 31 slovenskih žensk v perimenopavzi (povprečna starost 48 let). Uporabljeni so bili vprašalnik Menopause Rating Scale (MRS), vprašalnik 36-item Short Form Health Survey verzija 2 (SF-36v2®), lestvica Perceived Health Competence Scale (PHCS) ter manjše število dodatnih vprašanj za zajem subjektivnih izkušenj udeleženk. Spremembe izidov so bile analizirane s t-testom za odvisne vzorce. Kvalitativni podatki, zbrani po intervenciji, so bili analizirani z induktivnim tematskim pristopom. Rezultati: Po intervenciji se je skupna obremenitev s simptomi (MRS) statistično značilno zmanjšala (−20,4 %; p = 0,001). Z zdravjem povezana kakovost življenja se je prav tako izboljšala, kar se je odražalo v višjih vrednostih domen SF-36 ter v izboljšanju fizične (PCS: +5,3 %; p = 0,009) in mentalne komponente (MCS: +13,4 %; p = 0,005). Zaznana zdravstvena kompetentnost (PHCS) je pokazala pozitiven, vendar statistično neznačilen trend (+7,4 %; p = 0,124). Kvalitativni izsledki so pokazali izboljšano počutje in življenjske navade ter visoko sprejemljivost ajurvedskih priporočil. Zaključek: Razmeroma kratek in nizkointenziven ajurvedski program življenjskega sloga lahko pomembno izboljša kakovost življenja v perimenopavzi in predstavlja obetaven dopolnilni pristop k zdravju žensk.
Keywords: perimenopause, ayurveda, lifestyle intervention, health-related quality of life, perceived health competence
Published in ReVIS: 20.07.2026; Views: 281; Downloads: 3
Full text (1,62 MB)

Abstract: Uvod: Število pacientov, ki potrebujejo paliativno zdravstveno nego, narašča. Pomembno je, da imajo tehniki zdravstvene nege, kot tudi diplomirani zdravstveniki ustrezno znanje ter tudi izkušnje o paliativni zdravstveni negi, da lahko kakovostno poskrbijo za paciente, ki takšno nego potrebujejo. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno raziskavo v obliki anonimnega anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen zdravstvenikom. Oblikovali smo šest sklopov vprašanj: vprašanja o paliativni negi in o poznavanju paliativne zdravstvene nege, vprašanja o lajšanju bolečin pri neozdravljivo bolnih, vprašanja glede sporočanja prognoze, vprašanja glede oživljanja rakavih pacientov in glede oskrbe umrlega. Rezultati: Raziskovali smo, kakšna je ozaveščenost tehnikov zdravstvene nege in diplomiranih zdravstvenikov o paliativni zdravstveni negi. Ugotovili smo, da se naši anketiranci niso veliko naučili o paliativni zdravstveni negi v času rednega izobraževanja na srednji šoli ali na fakulteti, temveč se dodatno izpopolnjujejo v okviru svoje zaposlitve. Udeležujejo se seminarjev, nekateri izredno študirajo zdravstveno nego ob službi, nekateri pa iščejo informacije na svetovnem spletu, da bi lahko čimbolj pomagali pacientom, s katerimi se srečujejo. Razprava in sklep: Odgovori anketirancev so nas presenetili, saj smo zavrgli kar dve hipotezi. Predpostavljali smo, da bodo anketiranci svoje znanje glede paliativne zdravstvene nege ocenili kot slabo. Kljub vsemu, da v šolskih klopeh niso pridobili dovolj znanja o paliativni zdravstveni negi, se o njej ozaveščajo na svojem delovnem mestu. Želimo si, da bi bilo teh izobraževanj več, saj lahko le z ustreznim znanjem kakovostno pomagamo pacientom, ki potrebujejo paliativno zdravstveno nego.
Keywords: paliativna oskrba, obdobje paliativne oskrbe, zdravstvena nega neozdravljivo bolnih pacientov
Published in ReVIS: 20.07.2026; Views: 252; Downloads: 10
Full text (2,12 MB)

Abstract: Uvod: Stres predstavlja odziv telesa na posameznika, ki je lahko tako pozitiven kot tudi negativen. Dolgotrajen negativen stres vodi v izgorelost, ki se največkrat odraža ravno pri zdravstvenih delavcih v nujni medicinski pomoči, saj se vsakodnevno srečujejo s težkimi situacijami. Metode: Naš glavni namen diplomskega dela je bil proučiti informacije o stresu ter izgorelosti med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči. Tekom raziskovanja smo si postavili štiri raziskovalna vprašanja, uporabili pa smo kvalitativen raziskovalni pristop. Pri samem raziskovanju smo uporabili diagram PRISMA, ki nam je pomagal do končnih rezultatov. Rezultati: Med raziskovanjem smo ugotovili, da do stresa ter izgorelosti lahko privede ogromno dejavnikov, kot so na primer hiter tempo, razni pritiski, vsakodnevno soočanje s travmami in še mnogo več. Vse to posledično zmanjšuje tudi delovno uspešnost zaposlenih. Z ustreznimi tehnikami ter pristopi, kot so na primer čuječnost, joga ali pa psihoterapija, lahko negativne posledice lažje obvladujemo, zato je pomembno, da se le-teh lotimo z ustreznimi pristopi. Razprava in sklep: Stres ter izgorelost predstavljata resen problem, s katerim se soočajo zaposleni, ki delujejo na področju nujne medicinske pomoči, saj so nenehno izpostavljeni stresnim dogodkom. Smiselno bi bilo opraviti še več raziskav na to temo na področju Slovenije, saj lahko le tako ustrezno ukrepamo ter pravočasno in učinkovito obvladamo tako stres kot tudi izgorelost.
Keywords: stres, izgorelost, nujna medicinska pomoč, zdravstveni delavci
Published in ReVIS: 20.07.2026; Views: 264; Downloads: 7
Full text (1,45 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Sodelovanje posameznika v multidisciplinarnem timu je pomemben, a empirično premalo raziskan dejavnik kakovosti zdravstvene obravnave. Kljub obsežni literaturi o pomenu medpoklicnega sodelovanja v zdravstvu celovitega empiričnega razumevanja dejavnikov, ki sodelovanje posameznika v timu dejansko oblikujejo, v literaturi primanjkuje, zlasti v specifičnem kontekstu klinične poti za možgansko kap. Disertacija temelji na integraciji treh komplementarnih teoretičnih okvirov: teorije načrtovanega vedenja, ki pojasnjuje individualno raven sodelovalnega vedenja; teorije relacijske koordinacije, ki sodelovanje razume kot rezultat kakovostnih odnosov in komunikacije ter modela medpoklicnega sodelovanja, ki poudarja pomen organizacijskih struktur, formalizacije procesov in podpore vodstva kot strukturnih pogojev za učinkovito timsko sodelovanje. Klinična pot pacienta po možganski kapi je bila izbrana kot raziskovalni kontekst zaradi strukturiranosti in nujnosti usklajenega delovanja večjega števila strokovnih profilov. Namen disertacije je bil empirično preveriti, kateri dejavniki statistično značilno vplivajo na sodelovanje posameznika v multidisciplinarnem timu in oceniti njihovo relativno moč. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. V kvantitativnem delu je bila izvedena anketna raziskava med zdravstvenimi delavci v sedmih slovenskih bolnišnicah (N = 219). Za analizo podatkov sta bili uporabljeni Spearmanova korelacija in hierarhična multipla linearna regresijska analiza, s katero je bilo preverjenih sedem sklopov dejavnikov timskega sodelovanja. V kvalitativnem delu je bila izvedena tematska analiza 31 intervjujev z zdravstvenimi delavci različnih poklicnih profilov iz istih bolnišnic, z namenom poglobljene razlage kvantitativnih ugotovitev. Rezultati: Hierarhični regresijski model je pojasnil 62,0 % variance timskega sodelovanja, kar kaže na visoko pojasnjevalno moč modela. Statistično najpomembnejši neodvisni napovedniki timskega sodelovanja v končnem modelu so dokumentiranje zdravstvene obravnave (ß = 0,396; p < 0,001), posameznikovo komuniciranje (ß = 0,215; p = 0,001) in usmerjenost na pacienta (ß = 0,158; p = 0,014). Poklic (ß = 0,156; p = 0,022) in vloga v timu (ß = 0,192; p = 0,006) sta statistično značilna napovednika na individualni ravni, medtem ko delovna doba, družbena odgovornost, način komuniciranja v timu, komuniciranje z vodstvom in odpor do novosti v končnem modelu niso dosegli statističnih značilnosti. Koordinacija je statistično značilno povezana s sodelovanjem posamično (ß = 0,611; p < 0,001), v končnem modelu pa izgubi vpliv. Kvalitativna analiza je identificirala hierarhijo in psihološko varnost kot prikrita sistemska dejavnika, ki v kvantitativnem modelu nista neposredno merjena, a dosledno pojasnjujeta, zakaj statistično značilni dejavniki delujejo različno intenzivno med poklicnimi skupinami. Razprava: Rezultati potrjujejo, da je sodelovanje posameznika v multidisciplinarnem timu večnivojski pojav, ki ga oblikujejo individualni, interakcijski in organizacijski dejavniki. Dokumentiranje zdravstvene obravnave se je izkazalo kot eden najpomembnejših dejavnikov sodelovanja, pri čemer zmanjšanje vpliva koordinacije po vključitvi dokumentiranja v regresijski model nakazuje njuno tesno povezanost. Ker mediacijska analiza ni bila izvedena, teh povezav ni mogoče interpretirati kot dokaz posrednega učinka, predstavljajo pa pomembno izhodišče za nadaljnje raziskovanje. Statistično neznačilni rezultati pri družbeni odgovornosti in komuniciranju z vodstvom ne pomenijo njune nepomembnosti, temveč kažejo na njuno kontekstualno pogojenost. Kvalitativni del raziskave je dodatno osvetlil pomen hierarhičnih razmerij in psihološke varnosti, ki vplivata na pripravljenost posameznikov za aktivno sodelovanje v timu. Rezultati podpirajo večnivojski konceptualni model sodelovanja posameznika v multidisciplinarnem timu ter odpirajo nova raziskovalna vprašanja o razmerju med dokumentiranjem, koordinacijo in timskim sodelovanjem. Na aplikativni ravni ugotovitve kažejo, da ima izboljšanje kakovosti dokumentiranja pomemben potencial za krepitev timskega sodelovanja v zdravstvenih organizacijah.
Keywords: multidisciplinarni tim, sodelovanje v timu, klinična pot, možganska kap, dokumentiranje zdravstvene obravnave, komunikacija, koordinacija obravnave
Published in ReVIS: 18.07.2026; Views: 317; Downloads: 12
Full text (1,73 MB)

Abstract: Paliativna oskrba je pomemben del celostne obravnave starostnikov, zlasti pri osebah z napredovalo, neozdravljivo boleznijo ali ob koncu življenja. Kakovost izvajanja paliativne oskrbe je tesno povezana z znanjem, s stališči, komunikacijskimi veščinami in timskim sodelovanjem zdravstvenih delavcev. Namen raziskave je bil preučiti stališča zdravstvenih delavcev do paliativne oskrbe starostnikov. Uporabili smo kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani z anonimnim spletnim anketnim vprašalnikom. V raziskavi je sodelovalo 100 zdravstvenih delavcev, ki se pri svojem delu srečujejo s starostniki v paliativni oskrbi. Podatki so bili analizirani z metodami deskriptivne statistike, pri čemer so bile uporabljene frekvence, odstotki in povprečne vrednosti. Rezultati raziskave so pokazali, da se anketiranci pogosto srečujejo s starostniki v paliativni oskrbi, pri čemer je 63 % anketirancev navedlo, da za starostnike v paliativni oskrbi skrbijo zelo pogosto. Svoje znanje in usposobljenost na področju paliativne oskrbe je kot dobro oziroma visoko ocenilo 31 % anketirancev. Kompetence pri obvladovanju simptomov so bile ocenjene najvišje (M = 4,7), medtem ko so anketiranci kot večje izzive izpostavili komunikacijo o smrti (M = 4,0), soočanje s čustveno zahtevnimi situacijami (M = 4,1) ter organizacijo dela in podporo vodstva (M = 3,4). Kot najpomembnejša področja za izboljšanje so anketiranci najpogosteje izpostavili potrebo po dodatnem izobraževanju (82 %) in boljšem timskem sodelovanju (82 %), sledili pa so dostop do strokovnih smernic (67 %) ter večja psihološka podpora zaposlenim (61 %).Ugotovitve kažejo, da imajo zdravstveni delavci pretežno pozitivna stališča do paliativne oskrbe starostnikov, vendar hkrati prepoznavajo potrebo po dodatnem strokovnem izpopolnjevanju in boljši organizacijski podpori. Za nadaljnji razvoj kakovostne paliativne oskrbe so ključni sistematično izobraževanje, krepitev komunikacijskih veščin, učinkovito timsko sodelovanje in ustrezna podpora zaposlenim. Rezultati raziskave lahko predstavljajo izhodišče za izboljšanje prakse paliativne oskrbe starostnikov.
Keywords: paliativna oskrba, starostniki, zdravstveni delavci, stališča, izobraževanje, timsko sodelovanje.
Published in ReVIS: 18.07.2026; Views: 347; Downloads: 22
Full text (1,09 MB)