151. Joga kot sestavni del fizioterapevtske obravnave kronične bolečine v križu : pregled literatureAleksandra Kragelnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Teoretična opredelitev: Kronična bolečina v križu je pereč javnozdravstveni problem in je opredeljen kot bolečina, ki se pojavi v predelu vretenc ledvenega dela hrbtenice, traja več kot 12 tednov in je mehanskega ali pogosto tudi idiopatskega izvora. Ta problematika lahko vodi do spremembe življenjskega sloga, zmanjšane kakovosti življenja, daljše odsotnosti z dela in z njo povezanih socialno-ekonomskih težav. Zanimali so nas učinki jogijske prakse in indikacije le-teh za njeno vključevanje v fizioterapevtsko obravnavo kronične bolečine v križu. Metodologija: Namen dela je bil pregledati strokovno in znanstveno literaturo o vplivu izvajanja jogijske prakse na kronično bolečino v križu, kar se tiče njenih splošnih učinkov, vpliva na bolečino, gibljivost in mišično zmogljivost. Izbrali smo članke, ki so po lestvici PEDro dosegli oceno 5 ali več in so ustrezali našim vnaprej določenim kriterijem. Članke smo poiskali s pomočjo podatkovnih baz PubMed. Za prikaz končnega števila uporabljenih in pregledanih člankov ter odstranitev neustreznih člankov, ki smo jih pridobili v bazi podatkov PubMed smo uporabili diagram PRISMA. Članke smo podrobno pregledali in analizirali. Ugotovitve smo povzeli s pomočjo kod, ki smo jih razdelili v kategorije. Rezultati: V pregled literature smo vključili 10 raziskav, v katerih so avtorji raziskovali učinke izvajanja joge na kronično bolečino v križu. Razprava: Z upoštevanjem rezultatov lahko povzamemo, da izvajanje joge ugodno vpliva na zmanjšanje bolečine v križu pri kronični bolečini v križu, glede vpliva na gibljivost in mišično zmogljivost pa so avtorji prišli do mešanih mnenj in zaključkov.
Keywords: kronična bolečina v križu, kronična bolečina, fizioterapija, joga
Published in ReVIS: 07.08.2025; Views: 261; Downloads: 7
 Full text (1,92 MB) |
152. |
153. |
154. |
155. |
156. |
157. Razvoj kriptografskih algoritmov in izzivi kvantne prihodnosti : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Spletna znanost in tehnologijeAdrijana Kramar, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava razvoj kriptografskih algoritmov in se osredotoča na izzive, ki jih prinaša prihodnost kvantnega računalništva. V uvodnem delu je predstavljen zgodovinski pregled od zametkov šifriranja do sodobnih kriptosistemov, ki temeljijo na kompleksnih matematičnih problemih. Osrednji del raziskave je posvečen simetričnim, asimetričnim in zgoščevalnim algoritmom, njihovi strukturi, načinu delovanja ter analizi ranljivosti. Poudarek je namenjen tudi grožnjam, ki jih predstavljajo kvantni računalniki, saj lahko ti z uporabo algoritmov učinkovito razbijejo številne obstoječe šifrirne metode. Raziskava poudarja pomen odporne postkvantne kriptografije v prihodnosti informacijske varnosti ter izpostavlja potrebo po njenem pravočasnem uvajanju. Poleg tega pa delo izpostavlja tudi pomen varnostnega testiranja, zlasti penetracijskih testov, ki jih izvajajo etični hekerji, zaradi česar imajo ključno vlogo pri zaznavanju in odpravljanju ranljivosti. Metodološki pristop temelji na kvalitativni in primerjalni analizi strokovne literature, ugotovitve pa potrjujejo nujnost prehoda na odpornejše algoritme in pomen interdisciplinarnega pristopa. Delo predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnje raziskovanje varnostnih rešitev v digitalni družbi, kjer bo kvantno računalništvo imelo čedalje pomembnejšo vlogo.
Keywords: kriptografija, kriptografski algoritmi, informacijska varnost, kvantna prihodnost, ranljivost
Published in ReVIS: 06.08.2025; Views: 234; Downloads: 11
Full text (1,94 MB) |
158. Podaljšano statično raztezanje v procesu rehabilitacije : pregled literatureAnja Jelka Polanec, 2025, undergraduate thesis Abstract: Podaljšano statično raztezanje (PSR) je ena izmed tehnik za izboljšanje gibljivosti, vendar pa sta njena učinkovitost v rehabilitaciji in vplivi na poškodovano tkivo manj (po)znani. Namen te diplomske naloge je bil s sistematičnim pregledom literature ugotoviti vpliv PSR na poškodovano tkivo, preveriti njegovo učinkovitost v procesu rehabilitacije ter določiti smernice in parametre za uspešno izvajanje. Literaturo smo iskali v šestih podatkovnih bazah: Cobiss, PubMed, PEDro, Cochrane Library, Google Učenjak in Science Direct, za obdobje med letoma 2004 in 2024, na osnovi naslednjih ključnih besed: »podaljšano raztezanje«, »fizioterapija«, »prolonged«, »stretch«, »prolonged stretch«, »prolonged static stretch«, »long duration stretch«, »physiotherapy«, »rehabilitation«, »injury«. Potek pridobivanja in izbiranja literature smo predstavili v diagramu PRISMA, njeno kakovost smo ocenili z lestvico PEDro, pridobljene podatke pa nato kvalitativno obdelali in analizirali. Izmed 1928 pridobljenih je bilo v končno analizo vključenih 5 študij s povprečno metodološko kakovostjo 5,3/10,0, ki so vključevale paciente z zmanjšanim obsegom giba zaradi kontraktur. Obseg giba se je s pomočjo PSR značilno izboljšal v 4 od 5 analiziranih študij. Parametri za uspešno raztezanje so bili naslednji: trajanje 10–60 min, intenzivnost nizka–visoka, pogostost 3x–7x/teden (tudi večkrat dnevno), za vsaj dva tedna ali do doseţenega platoja v obsegu giba. Ugotavljamo, da PSR vpliva na biomehanske lastnosti tkiv, kot sta plastičnost in viskoznost ter na avtogeno inhibicijo miotatičnega refleksa in Golgijevega kitnega organa, kar omogoča trajno izboljšanje gibljivosti in razteznosti tkiv. Učinkovitost te tehnike je še posebej izrazita pri pacientih, kjer druge oblike raztezanja ne zadostujejo, kot so kontrakture in adhezivni kapsulitis.
Keywords: dolgotrajno statično raztezanje, adhezivni kapsulitis, kontrakture, obseg giba, poškodba
Published in ReVIS: 06.08.2025; Views: 224; Downloads: 7
Full text (2,05 MB) |
159. Učinki šolanja od doma zaradi ukrepov za zajezitev pandemije COVID-19 na sedentarno vedenje slovenskih mladostnikov : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje FizioterapijaPetra Starbek, 2025, doctoral dissertation Abstract: Uvod: Mladostniki so bili med pandemijo covid-19 izpostavljeni številnim spremembam, med drugim tudi v šolanju. Metodologija: V raziskavo je bilo vključenih 51 dijakov šestih različnih gimnazij, povprečne starosti 16,4 ± 1,1 let. Čas sedentarnega vedenja, telesne dejavnosti in spanja kot komponent 24-urnega gibalnega vedenja, poleg tega pa še število daljših sedenj (od 30 in od 60 minut skupaj), število korakov in število prekinitev daljših sedenj na dan smo merili s pomočjo mikrosenzorja activPAL4TM. V glavni hipotezi smo predvideli, da bo šolanje od doma povečalo sedentarno vedenje dijakov. Za analizo podatkov smo uporabili metodo analize mešanic in robustni linearni mešani model. Rezultati: Statistična analiza kaže, da so se dijaki v tednu šolanja od doma vedli bolj sedentarno, bili manj telesno dejavni, tako nizko kot zmerno do visoko intenzivno, več spali, naredili več korakov, več prehodov iz sedečega v stoječ položaj in večkrat sedeli dlje kot 60 minut skupaj kot v tednu šolanja v šoli. Pomembno spoznanje naše raziskave je tudi, da je bil čas sedentarnega vedenja visok: šolanje od doma – 12,42 ure/dan, šolanje v šoli – 12,03 ure/dan in da je to posledica tako načina šolanja kot ostalih ukrepov za zajezitev pandemije covid-19. Zaključek: Nujno je, da se v prihodnje osredotočimo na razvoj prilagodljivih ukrepov, ki bodo omogočali mladostnikom, da ostanejo telesno dejavni tudi v okoliščinah, ko je gibanje omejeno. Prav tako je pomembno, da v šolah in zdravstvenih ustanovah mlade ozaveščamo o pomenu uravnoteženega življenjskega sloga, ki vključuje redno telesno dejavnost, zadostno količino kakovostnega spanja in omejevanje sedentarnega vedenja.
Keywords: sedentarno vedenje, telesna dejavnost, 24-urno gibalno vedenje, COVID-19, objektivne meritve
Published in ReVIS: 05.08.2025; Views: 263; Downloads: 2
Full text (3,67 MB) |
160. OPTIMALNA POSTAVITEV ELEMENTOV NA DIGITALNIH OGLASIHAna Cajhen, 2025, not set Abstract: Magistrsko delo raziskuje vpliv postavitve oglasnih elementov na vizualno pozornost uporabnikov v digitalnem oglaševanju, s posebnim poudarkom na elementu popusta. V teoretičnem delu obravnavamo vzorce očesnega skeniranja po F- in Z-vzorcu, pomen barv, tipografije in elementov CTA. V empiričnem delu je bil izveden eksperiment s pomočjo tehnologije eye-trackinga s pomočjo spletnega programa GazeRecorder, v katerem so
udeleženci opazovali šest različic oglasov z različno postavitvijo elementa popusta. Rezultati so pokazali, da je bila pozornost največkrat usmerjena v zgornji levi kot, analiza po spolu pa je prikazala razlike v vizualnem vedenju, saj so moški usmerjali pogled bolj ciljno, ženske pa bolj razpršeno. Raziskava potrjuje pomen razumevanja vizualne pozornosti in vedenjskih vzorcev uporabnikov pri snovanju sodobnih digitalnih oglasnih vsebin.
Keywords: Vizualna pozornost, digitalni oglasi, očesno skeniranje oglasov, postavitev
elementov na digitalnih oglasih, eye-tracking.
Published in ReVIS: 02.08.2025; Views: 268; Downloads: 6
Full text (2,48 MB) |
