151. Najpogostejše poškodbe kolenskega sklepa pri alpskih smučarjih v Sloveniji in možnosti rehabilitacije le-teh : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaKatja Kumer, 2026, diplomsko delo Opis: Kolenski sklep je glede na svojo strukturo in položaj eden izmed najbolj obremenjenih delov telesa. To se izraža tudi pri alpskem smučanju, pri katerem delujejo intenzivne sile in izrazite obremenitve na kolenski sklep. Sile in obremenitve se prilagajajo tehniki, hitrosti, spreminjanju smeri, prenašanju ravnotežja in stabilnosti. Zaradi seštevka sil v kolenskem sklepu, ki nastajajo pri smučanju, se največ poškodb zgodi prav tam. Poškodbe kolenskega sklepa so najpogostejše poškodbe pri alpskem smučanju in rehabilitacija teh poškodb je ključnega pomena za uspešno vrnitev v šport. Namen diplomskega dela je bil raziskati dejavnike tveganja, mehanizme in vzroke za nastanek poškodb kolenskega sklepa pri alpskih smučarjih v Sloveniji. V okviru raziskave smo želeli ugotoviti, katera poškodba kolenskega sklepa je med smučarji najpogostejša, kako poteka zdravljenje in ali se pri tem pogosteje uporablja operativno ali konzervativno zdravljenje. Prav tako nas je zanimal obseg fizioterapevtske obravnave, še zlasti razmerje med hospitalno in ambulantno rehabilitacijo po poškodbi kolenskega sklepa pri slovenskih smučarjih. Rezultati raziskave so pokazali, da so poškodbe kolena pri alpskih smučarjih zelo pogoste, tudi med telesno aktivnimi in izkušenimi posamezniki. Najpogosteje gre za poškodbo sprednjega križnega ligamenta, do katere pride pri višjih hitrostih in strmih terenih. Glavni dejavnik tveganja so razmere na smučišču in slaba tehnika. Kljub resnosti poškodb se večina anketirancev vrne k športu, vendar jih skoraj polovica tudi po vrnitvi poroča o trajajočih težavah. Rehabilitacija je pogosto nepopolna ali prezgodaj prekinjena, kar povečuje tveganje za ponovne poškodbe in dolgoročne zaplete.
Ključne besede: kolenski sklep, alpsko smučanje, sprednji križni ligament, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 20.02.2026; Ogledov: 207; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
152. Fizioterapija v procesu dolgotrajne oskrbe starejših : pregled literatureAnja Vrečko, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Slovenija že več kot desetletje beleži več ljudi, starejših od 65 let kot ljudi, mlajših od 15 let. Slednje kaže na staranje prebivalstva Slovenije. Večina gospodarsko razvitih držav Evrope se srečuje z enakim populacijskim procesom. Kljub dobri zdravstveni oskrbi se starejši soočajo z različnimi bolezenskimi stanji. Pri procesu staranja prebivalstva je v pomoč tudi fizioterapija, ki s svojim pristopom dela s starejšimi prispeva k njihovemu vzdrževanju, razvijanju ali ponovno vzpostavljenemu optimalnemu gibanju in funkcijskim sposobnostim, tako na preventivni kot kurativni ravni. Slovenija želi poenotiti obravnavno starejših z uvedbo Zakona o dolgotrajni oskrbi starejših, ki je stopil v veljavo leta 2023 in naj bi se začel realizirati s 1. julijem 2025. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi strokovne in znanstvene literature preučiti učinkovitost fizioterapije v dolgotrajni oskrbi starejših. Metode: Pri pregledu literature smo uporabili več metod preučevanja, in sicer kvalitativni raziskovalni pristop, deskriptivno raziskovalno metodo dela in klasifikacijsko metodo. Znanstvene članke smo poiskali s pomočjo podatkovnih baz PubMed, ScienceDirect, COBISS, PEDro, Google Scholar in uporabili znanstvene članke, ki so bili po ocenjevalni lestvici PEDro ocenjeni z oceno 6 ali več. Rezultati: Upoštevali smo vključitvene in izključitvene kriterije ter v analizo diplomskega dela vključili sedem raziskav. Na podlagi slednjih je bilo ugotovljeno, da se v procesu dolgotrajne oskrbe starejših najpogosteje uporabljajo fizioterapevtski pristopi, kot so vadba za moč in ravnotežje, obvladovanje bolečine, pomoč pri mobilnosti, preprečevanje padcev ter multidisciplinarni pristop. Učinkoviti so predvsem strukturirani in nadzorovani vadbeni programi, ki dokazano zmanjšujejo pogostost padcev in izboljšujejo fizično zmogljivost starejših.
Ključne besede: dolgotrajna oskrba, starejši, fizioterapija, zakon o dolgotrajni oskrbi, terapija
Objavljeno v ReVIS: 20.02.2026; Ogledov: 206; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1013,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
153. Ocena hrbtenice : pregled literatureRok Paulinič, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Hrbtenica je osrednji del kostnega sistema in ima ključno vlogo pri prenosu sil ter teže telesa med gibanjem in v stoječem položaju. Hrbtenico karakterizirajo štiri fiziološke krivine: vratna lordoza, prsna kifoza, ledvena lordoza in križnična kifoza. Spremembe drže telesa in prisotnost različnih patologij lahko privedejo do sprememb v poravnavi hrbtenice in izgube naravnih krivin hrbtenice. Ocena hrbtenice je ključnega pomena pri prepoznavanju odstopanj v predelu hrbtenice, zato so se za ocenjevanje hrbtenice razvile različne metode in merilni instrumenti. Cilji: Namen diplomskega dela je preučiti in predstaviti najpogostejše fizioterapevtske pristope ocenjevanja hrbtenice in najpogosteje uporabljene instrumente pri ocenjevanju hrbtenice. Cilj diplomskega dela je na podlagi pregleda literature ugotoviti, katere metode in kateri instrumenti se najpogosteje uporabljajo za ocenjevanje hrbtenice Metode: V pregled literature je bilo vključenih 41 raziskav iz podatkovnih baz Science Direct, Google Učenjak, ProQuest, PubMed in PEDro. Raziskave so bile objavljene med letoma 2014 in 2024, v slovenskem ali angleškem jeziku. Rezultati: Najpogosteje uporabljene metode ocenjevanja so bile: fotogrametrija, meritve z inklinometrom in topografske metode. Najpogosteje uporabljeni instrumenti so bili programi za analizo slik pri metodah fotogrametrije, digitalni in gravitacijski inklinometer ter IDIAG M360 Spinal mouse naprava. Zaključek: Za ocenjevanje hrbtenice poznamo metode in instrumente. V pregledu literature so najpogosteje uporabljene metode vključevale fotogrametrijo, meritve z inklinometrom in topografijo. Najpogosteje uporabljeni instrumenti so bili programi za analizo slik in inklinometer. Nadaljnje raziskave bi bile pomembne za razvoj in uveljavljanje novejših metod za uporabo v praksi in v raziskovalne namene.
Ključne besede: ocena hrbtenice, poravnava hrbtenice, metode in instrumenti
Objavljeno v ReVIS: 20.02.2026; Ogledov: 201; Prenosov: 13
Celotno besedilo (4,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
154. Rak in spolnostStaša Đukić, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Rak je kompleksna bolezen, ki pomembno vpliva na fizično, psihološko in socialno
življenje posameznika. Eden izmed pogosto spregledanih vidikov življenja bolnikov z rakom
je spolnost. Spolnost je osnovna človekova potreba, ki pomembno prispeva h kakovosti
življenja, samopodobi, partnerski povezanosti in psihološkemu ravnovesju. Namen diplomske
naloge je raziskati, kako bolezen rak vpliva na spolnost, ter predstaviti glavne fiziološke in
psihološke spremembe, ki jih prinašata bolezen in zdravljenje.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali s pomočjo ključnih
besed v slovenskem in angleškem jeziku: rak, spolnost, psihološki vplivi, fiziološki vplivi,
kakovost življenja. Za iskanje virov smo uporabili mednarodne podatkovne baze: PubMed,
APA PsycNet, Google Scholar in COBISS. Z diagramom PRIZMA smo prikazali proces
izločevanja zadetkov. Delo temelji na pregledu domače in tuje literature, objavljene med letoma
2014 in 2024. Pri vsebinski analizi smo uporabili tehniko kodiranja in oblikovanja vsebinskih
kategorij.
Rezultati: Pri iskanju v bazah smo identificirali skupno 309 zadetkov. S selekcijo po
vključitvenih kriterijih smo izločili podvojene zapise, nerelevantne teme, vsebine brez polnega
besedila in nerecenzirane prispevke. Za končno analizo smo izbrali 12 najrelevantnejših
strokovnih člankov. Vključili smo znanstvene in strokovne članke, objavljene od leta 2014 do
leta 2024, ki so bili prosto dostopni na spletu v obsegu celotnega besedila. Z izvedbo
kvalitativne vsebinske analize smo iz člankov izluščili 22 vsebinskih kod, ki smo jih združili v
5 kategorij. V pregled smo vključili 5 sistematičnih pregledov literature, 1 posamično presečno
študijo, 2 posamični poglobljeni kvalitativni študiji in 4 mnenja strokovnjakov.
Razprava: Zdravljenje raka pogosto povzroča različne spolne motnje, kot so zmanjšan libido,
erektilne težave, vaginalna suhost in bolečina pri spolnosti. Raziskave so potrdile, da
medicinske sestre pomembno prispevajo k prepoznavanju teh težav, iniciranju pogovora in
podpori bolnikom. Hkrati so se pokazale izrazite komunikacijske ovire, med katerimi izstopajo
pomanjkanje znanja, zadrega, časovne omejitve in kulturne razlike. Na podlagi pregleda
literature ugotavljamo, da je obravnava spolnosti bolnikov z rakom še vedno pomanjkljivo
vključena v klinično prakso, predvsem zaradi pomanjkanja samozavesti in znanja medicinskih
sester. Ugotovitve kažejo tudi na potrebo po bolj sistematičnem pristopu, vključevanju
partnerjev in izboljšanju organizacijskih pogojev, kar bi pomembno prispevalo k boljši
kakovosti življenja bolnikov.
Ključne besede: rak, spolnost, psihološki vplivi, fiziološki vplivi, kakovost življenja.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 212; Prenosov: 8
Celotno besedilo (886,68 KB) |
155. Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta s pljučnim edemomZala Pečjak, 2026, diplomsko delo Opis: Ugotovitve raziskave potrjujejo, da ima medicinska sestra ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju pljučnega edema, saj pri oceni stanja združuje subjektivne pacientove težave in objektivne klinične znake. Rezultati kažejo, da so aktivnosti zdravstvene nege usmerjene predvsem v podporo dihanju, spremljanje vitalnih funkcij in izvajanje terapije, kar je bistveno za hitro stabilizacijo pacienta v akutnem stanju. Pomemben del vloge medicinske sestre predstavlja tudi psihološka podpora pacientu ter učinkovito sodelovanje z zdravnikom in drugimi člani zdravstvenega tima. Raziskava potrjuje, da je celostna, strokovna in pravočasna obravnava medicinske sestre ključna za varno in učinkovito zdravljenje pacienta s pljučnim edemom, pri čemer pa ugotovitev zaradi omejenega vzorca ni mogoče posploševati.
Ključne besede: medicinska sestra, pljučni edem, pacient, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 224; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,56 MB) |
156. Vloga medicinske sestre pri obravnavi debelosti pri otrocih in mladostnikih: sistematični pregled literatureSimona Legen, 2026, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Debelost pri otrocih in mladostnikih predstavlja pomemben javnozdravstveni problem, ki se povezuje s številnimi telesnimi, psihološkimi in socialnimi posledicami ter pomembno vpliva na kakovost življenja otrok in njihovih družin. Kljub vse večji razširjenosti debelosti je obravnava pogosto preozko usmerjena, brez zadostnega upoštevanja psihosocialnih in okoljskih dejavnikov, kar lahko vodi v stigmatizacijo in manj učinkovito obravnavo otrok in mladostnikov. Namen magistrske naloge je bil s sistematičnim pregledom literature sintezno opredeliti vlogo medicinske sestre pri obravnavi otrok in mladostnikov z debelostjo, prepoznati ključne dejavnike uspešne obravnave ter izpostaviti priložnosti za izboljšanje prakse in nadaljnje raziskovanje.
Metode: Raziskava je temeljila na sistematičnem pregledu strokovne in znanstvene literature, izvedenem skladno s smernicami PRISMA. V pregled in analizo je bilo vključenih 22 znanstvenih raziskav s področja obravnave debelosti pri otrocih in mladostnikih. Pred poglobljeno analizo vsebine posameznih raziskav smo zbrali njihove osnovne značilnosti ter ocenili metodološko kakovost in tveganje pristranskosti z uporabo ustreznih ocenjevalnih orodij glede na zasnovo posamezne študije. Podatke smo analizirali s kvalitativno tematsko analizo, pri čemer smo izvedli kvalitativno sintezo ugotovitev s kodiranjem vsebin in njihovim združevanjem v vsebinske kategorije.
Rezultati: Analiza vključenih raziskav je pokazala, da debelost pomembno vpliva na telesno zdravje, psihološko počutje, samopodobo, socialne odnose in šolsko delovanje otrok in mladostnikov. Ugotovljeno je bilo, da ima medicinska sestra osrednjo vlogo pri zdravstveni vzgoji, preventivnih dejavnostih, motivacijskem svetovanju ter podpori otrokom in njihovim družinam. Pomembni dejavniki uspešne obravnave so vključevanje družine, dostopnost programov in podpora okolja.
Razprava: Ugotovitve poudarjajo potrebo po celostnem in multidisciplinarnem pristopu k obravnavi debelosti, v katerem ima medicinska sestra pomembno vlogo pri podpori otrokom in njihovim družinam, zlasti pri zmanjševanju stigme, spodbujanju zdravega življenjskega sloga ter dolgoročnem spremljanju otrok in mladostnikov. Izpostavljena je tudi potreba po večji vključenosti vzgojno-izobraževalnih ustanov, boljši dostopnosti preventivnih programov in ustvarjanju okolja, ki omogoča zdrave izbire, kar lahko prispeva k izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov z debelostjo ter k učinkovitejšemu preprečevanju in obravnavi tega problema.
Ključne besede: debelost, otrok in mladostnik, medicinska sestra, preventiva, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 218; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,68 MB) |
157. Spolnost in čustveni odnosi pri osebah z motnjo v duševnem razvojuAmela Zahirović, 2026, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Spolnost in čustveni odnosi so pri odraslih osebah z motnjo v duševnem razvoju (MDR) pogosto prezrto in stigmatizirano področje, čeprav predstavlja osrednje razsežnosti kakovosti življenja, samopodobe in socialne vključenosti. Namen raziskave je bil preučiti razumevanje, izražanje in doživljanje spolnosti in čustvenih odnosov pri osebah z MDR. Z raziskavo smo želeli prispevati k destigmatizaciji in celovitejšemu razumevanju njihovih potreb ter osvetliti vlogo okolja (družina, skrbniki, strokovni delavci, zdravstveni delavci) pri omogočanju varnega in podpornega izražanja teh potreb.
Metode: V raziskavi smo uporabili mešano metodo dela in kombinirali kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Anketirali smo skupno 115 oseb, in sicer 58 strokovnih delavcev in 57 družinskih članov oziroma skrbnikov oseb z MDR ter 83 oseb z MDR, od tega 31 oseb z lažjo MDR in 52 oseb z zmerno MDR. Intervjuvali smo skupno 17 oseb, in sicer 6 oseb z MDR, 6 strokovnih delavcev različnih profilov in 5 družinskih članov oziroma skrbnikov oseb z MDR.
Rezultati: Rezultati so pokazali statistično značilne razlike v stališčih med strokovnimi delavci in družinskimi člani oziroma skrbniki, pri čemer so strokovni delavci izkazali višje strinjanje s pravico oseb z MDR do spolnosti in partnerskih odnosov. Ugotovili smo tudi, da večina oseb z MDR spolnost in čustvene odnose razume pozitivno in zrelo, pri čemer ni bilo statistično značilnih razlik med osebami z lažjo MDR in osebami z zmerno MDR. Rezultati tako kvantitativne kot tudi kvalitativne analize pri osebah z MDR niso pokazali pomembnih razlik glede na starost, spol in stopnjo motnje, so pa se pokazale razlike glede na udeležbo na delavnicah ali predavanjih o spolnosti, saj so udeleženci delavnic dosegali višje povprečne rezultate pri znanju in odnosih. Kvalitativna analiza je dodatno pokazala, da udeleženci spolnost izražajo na treh osnovnih poteh: skozi »običajen« partnerski odnos (zmenki, bližina, intimnost), z dejanji in telesnim vedenjem ter z besedami.
Razprava: Odrasle osebe z lažjo in zmerno MDR spolnost in čustvene odnose večinoma razumejo kot izraz ljubezni, bližine in spoštovanja, pri čemer med skupinama ni večjih razlik v samem razumevanju, temveč predvsem v stopnji samostojnosti in načinu izražanja. Kakovost podpore okolja, npr. dostopnost pogovora o spolnosti, jasna pravila o mejah, možnost zasebnosti ter vključevanje v ciljno usmerjene programe spolne vzgoje, se je pokazala kot ključni dejavnik za varno, zrelo in socialno ustrezno izražanje spolnosti. Na tej osnovi raziskava poudarja potrebo po sistematičnem vključevanju tematik spolnosti in čustvenih odnosov v programe za osebe z MDR ter po usposabljanju družinskih članov in strokovnih delavcev, da bodo intimnost oseb z MDR podpirali, ne le regulirali.
Ključne besede: osebe z motnjo v duševnem razvoju, spolnost, čustveni odnosi, spolna vzgoja.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 230; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,37 MB) |
158. Raziskovanje precepljenosti proti gripi pri zaposlenih v zdravstveni negiJan Rutar, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Cepljenje proti gripi predstavlja enega od ključnih preventivnih ukrepov za zaščito zdravstvenih delavcev in pacientov pred sezonskimi respiratornimi okužbami. Zdravstveni delavci so zaradi narave svojega dela izpostavljeni povečanemu tveganju za okužbo in hkrati predstavljajo potencialni vir prenosa bolezni na ranljive skupine pacientov. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča vsaj 75-odstotno precepljenost zdravstvenih delavcev, vendar razpoložljivi podatki kažejo, da je stopnja cepljenosti v Sloveniji že več let nizka. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo precepljenosti zaposlenih v zdravstveni negi proti gripi, raziskati povezavo med cepljenostjo in obolevnostjo ter identificirati glavne ovire in motive za odločitev o cepljenju.
Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna raziskava z uporabo strukturiranega spletnega anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 178 zaposlenih v zdravstveni negi iz različnih delovnih okolij, vključno s prehospitalnimi enotami, z urgentnimi službami in bolnišničnimi oddelki. Za analizo podatkov sta bila uporabljena opisna statistika in Fisherjev eksaktni test. Povezanost med cepljenostjo, obolevnostjo ter izbranimi delovnimi in organizacijskimi značilnostmi smo preverjali z neparametričnim pristopom, ki je primeren pri majhnih frekvencah v posameznih skupinah.
Rezultati: V sezoni 2024/2025 je bilo proti gripi cepljenih 11 % anketirancev. V zadnjih 12 mesecih je za gripo zbolelo 6 % sodelujočih; med cepljenimi obolevnosti nismo zabeležili, vsi oboleli pa so bili iz skupine necepljenih zaposlenih. Najpogosteje navedeni razlogi za necepljenje so bili prepričanje o lastnem dobrem zdravstvenem stanju (63 %), dvom v učinkovitost cepiva (25 %) in skrbi glede varnosti cepljenja (15 %). Statistično značilne povezave med delovnim okoljem in cepljenostjo nismo potrdili (p = 0,72).
Razprava: Rezultati raziskave potrjujejo, da precepljenost zaposlenih v zdravstveni negi v Sloveniji ostaja bistveno pod priporočenimi vrednostmi. Ugotovitev, da med cepljenimi ni bilo obolelih, nakazuje možen zaščitni učinek cepljenja, vendar je interpretacija omejena zaradi majhnega deleža cepljenih in nizkega števila primerov obolevnosti. Nizka precepljenost je predvsem posledica osebnih prepričanj in zaznave tveganja, ne pa omejene dostopnosti cepljenja. Za izboljšanje stanja so potrebne celostne in ciljno usmerjene strategije, ki vključujejo sistemsko podporo, učinkovito strokovno komunikacijo in dejavno vlogo vodstva zdravstvenih ustanov.
Ključne besede: gripa, cepljenje, zdravstvena nega, precepljenost, zdravstveni delavci.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 209; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,69 MB) |
159. Vpliv medosebnih odnosov v timu na kakovost zdravstvene obravnaveKlara Zadrgal, 2026, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Medosebni odnosi v timu in z njimi povezana kakovostna komunikacija lahko vplivajo na kakovost obravnave pacientov. Nekakovostni in slabi medosebni odnosi nemalokrat vodijo v konflikte, stres zaposlenih in slabšo kakovost oskrbe. Namen raziskave je bil preučiti vpliv medosebnih odnosov v timu na kakovost zdravstvene obravnave v izbrani kliniki, ki ostaja neimenovana.
Metoda: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z metodo spletnega anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 91 zaposlenih v zdravstveni negi. Podatke smo zbirali s pomočjo strukturiranega vprašalnika in jih analizirali s statističnim programom IBM SPSS. Analiza je zajemala opisno statistiko, Pearsonov koeficient povezanosti ter regresijske metode.
Rezultati: Rezultati kažejo, da kakovostni medosebni odnosi in dobra komunikacija v timu ter z vodjo pozitivno vplivajo na kakovost obravnave pacientov. Izpostavljeni so bili nekateri negativni dejavniki, in sicer preobremenjenost zaposlenih, pomanjkanje kadra ter neenake možnosti izobraževanja med zaposlenimi, kar škodi medosebnim odnosom in komunikaciji v timu.
Razprava: Raziskava potrjuje pomen medosebnih odnosov ter komunikacije v timu za kakovostno obravnavo. Ukrepi, kot so krepitev vodenja, izboljšanje komunikacije, ustvarjanje spodbudnega in varnega delovnega okolja, so ključni za večje zadovoljstvo zaposlenih in kvalitetno oskrbo končnih uporabnikov, pacientov. Za celostno razumevanje problematike predlagamo nadaljnje raziskave na širšem vzorcu zaposlenih.
Ključne besede: Medosebni odnosi, komunikacija, tim, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvena nega, pacient, kakovost zdravstvene obravnave.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 247; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,33 MB) |
160. |
