1841. UPORABA DRUŽBENIH OMREŽIJ IN DUŠEVNO ZDRAVJE MLADIH ODRASLIHManca Hrovat, 2023, not set Abstract: Družbena omrežja so zadnje desetletje po celotnem svetu že zelo razširjena. Uporaba le teh pa ima svoje prednosti in slabosti. V diplomski nalogi smo raziskovali uporabo družbenih omrežij s poudarkom na duševnem zdravju mladih odraslih.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili družbena omrežja in katera so trenutno najbolj popularna, nato kako so družbena omrežja povezana z duševnim zdravjem mladih ter predstavili negativne in pozitivne vidike uporabe družbenih omrežij, kako so družbena omrežja povezana z izobraževanjem, dotaknili pa smo se tudi uporabe družbenih omrežij v času covida ter raziskali spletno nasilje in zaslonsko zasvojenost.
V empiričnem delu smo zajeli pristope, metode in tehnike ter opisali vzorec našega raziskovanja. Pri pisanju diplomske naloge smo se odločili za kvalitativno fenološko paradigmo raziskovanja z vprašalnikom in izvedbo intervjujev. Uporabili smo delno strukturirani tip intervjuja. Naša metoda vzorčenja je namensko vzorčenje. Izvedli smo 6 polstrukturiranih intervjujev z udeleženci, starimi med 18 in 24 let. Intervjuje smo kodirali v kodirni tabeli po sklopih in jim določili pojme in kategorije.
Vprašanja so se nanašala na to, kdaj so se kandidati prvič srečali z družbenimi omrežji in katera družbena omrežja uporabljajo, v kakšne namene uporabljajo družbena omrežja, družbena omrežja in izobraževanje, družbena omrežja in covid, njihovo doživljanje ob uporabi, raziskovali smo tudi, ali so kdaj prekomerno uporabljali omrežja in kako uporabo omejiti ter če so kdaj doživeli spletno nasilje. Ugotovili smo, da naši kandidati v večini ne doživljajo nič pretirano negativnega, več ali manj so poročali o težavah s samopodobo zaradi perfekcionizma, ki se pojavlja na družbenih omrežjih. Večina uporablja družbena omrežja za komunikacijo, izobraževanje in branje novic. Ugotovili smo, da je spletnega nasilja res ogromno in se pojavlja v več oblikah, npr. kot izsiljevanje, posmehovanje, žaljivi komentarji, grožnje … Pri tem, kako omejiti uporabo družbenih omrežij, pa smo ugotovili, da bi morali starši narediti največ.
Za nadaljnjo raziskavo bi bilo potrebno povečati vzorec in v raziskavo vključiti tudi mladostnike ter osebe s težavami z duševnim zdravjem in LGBTQ+ skupnost.
Keywords: družbena omrežja, zaslonska zasvojenost, duševno zdravje, mladi odrasli, izobraževanje, spletno nasilje, covid-19.
Published in ReVIS: 10.10.2023; Views: 2142; Downloads: 146
 Full text (1,74 MB) |
1842. UPORABA GAMA-HIDROKSIBUTIRATA MED HOMOSEKSUALNIMI MOŠKIMI V SLOVENIJILea Bolka, 2023, not set Abstract: V diplomskem delu raziskujemo uporabo psihoaktivne substance, imenovane gama-hidroksibutirat, znotraj LGBT skupnosti, natančneje med homoseksualnimi moškimi. Na podlagi obstoječe literature na tem področju smo raziskali teorije, povezane z večjo občutljivostjo homoseksualnih moških k podvrženosti prekomerne rabe psihoaktivnih substanc. Natančneje smo se osredotočali na gama-hidroksibutirat (GHB), saj smo, tudi na podlagi teoretičnih izhodišč, opazili, da se substanca pogosto uporablja med homoseksualnimi moškimi. Gre za depresor centralnega živčnega sistema, ki v manjših dozah deluje kot poživilo. Povzroča evforijo, povečano energijo in družabnost, hkrati pa poveča libido. Substanca je izredno občutljiva na doziranje, v večjih dozah lahko povzroči omotico, zaspanost, bruhanje in izgubo zavesti. Zaradi teh učinkov se uporablja tudi v namene posilstva. Substanca povzroča tudi psihično in fizično odvisnost.
Izvedli smo kvalitativno raziskavo, s pomočjo polstrukturiranih intervjujev smo raziskali, kakšne izkušnje in posledice imajo uporabniki GHB-ja, ki se identificirajo kot homoseksualni moški, pri nas. Rezultati empiričnega dela naloge potrjujejo teoretična izhodišča, da je uporaba GHB-ja kljub stigmi, povezani z njim, vseeno precej popularna, sploh v namene priložnostnih spolnih odnosov. Vsi uporabniki so poročali tako o pozitivnih kot negativnih izkušnjah, ne glede na svojo naklonjenost substanci. Po mnenju udeležencev raziskave je GHB precej razširjen na specifično raziskani kohorti homoseksualnih moških pri nas. Vsi udeleženci menijo, da ima njegova uporaba negativen vpliv, bodisi zaradi zasvojenosti, posledic predoziranja ali nezmožnosti doživljanja spolnosti brez uporabe te substance.
Menimo, da je tematika aktualna, saj je po omejenih statističnih podatkih raba substance v porastu, ozaveščenost splošne javnosti pa je majhna. Z diplomskim delom bi želeli spodbuditi, da se nekoliko zmanjša tveganje za nastop odvisnosti, in bolj ozavestiti splošno javnost o problematiki, povezani s substanco, ki je sicer najbolj prevalentna znotraj te specifične subkulture, a še zdaleč ni omejena le nanjo.
Keywords: GHB, gama-hidroksibutirat, homoseksualnost, zloraba drog, zasvojenost, LGBT, kemseks
Published in ReVIS: 10.10.2023; Views: 1138; Downloads: 27
Full text (1,35 MB) |
1843. Učinki zdravljenja s fizioterapevtskimi metodami pri zamrznjeni ramiLarisa Nina Breznik, 2023, undergraduate thesis Abstract: KLJUČNE INFORMACIJE O DELU
BREZNIK, Larisa Nina: Učinki zdravljenja s fizioterapevtskimi metodami pri zamrznjeni rami
Uvod in namen: Adhezivni kapsulitis je pogost sindrom, ki prizadene ramenski sklep. Namen diplomskega dela je bil predstaviti učinkovitost manualnih tehnik pri zdravljenju adhezivnega kapsulitisa ter ugotoviti njihov vpliv na bolečino, sklepno gibljivost in funkcionalnost. Proučili smo učinkovitost zdravljenja s kortikosteroidnimi injekcijami v kombinaciji s fizioterapevtsko obravnavo.
Metode: V sklopu raziskovanja pri pisanju diplomskega dela smo proučili tujo in domačo strokovno ter znanstveno literaturo. Raziskave smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Web of Science, Google Scholar in COBISS.
Rezultati: S pregledom literature smo v analizo raziskav vključili 18 člankov in ugotovili, da so manualne tehnike učinkovite in pogosto uporabljene pri zdravljenju adhezivnega kapsulitisa. Ugotovili smo, da lahko s kortikosteroidnimi injekcijami učinkovito zmanjšamo bolečino in izboljšamo gibljivost pri pacientih z adhezivnim kapsulitisom, vendar le v krajšem časovnem obdobju. Uporabnost: Bodoči raziskovalci bodo lahko naše ugotovitve uporabili za bolj natančne in manj pomanjkljivo izvedene raziskave in s tem dosegli bolj zanesljive rezultate. Omejitve: Rezultati nekaterih vključenih raziskav so manj zanesljivi zaradi majhnega števila vključenih pacientov in nenatančnega opisovanja meritvenih postopkov ali uporabe nezanesljivih meritvenih pripomočkov.
Keywords: adhezivni kapsulitis, sindrom zamrznjene rame, fizioterapevtska obravnava, manualna terapija, mobilizacijske tehnike, kortikosteroidne injekcije.
Published in ReVIS: 10.10.2023; Views: 1330; Downloads: 71
Full text (1,25 MB) |
1844. Vpliv vibracijske terapije na zapoznelo mišično bolečinoMetka Benčan, 2023, undergraduate thesis Abstract: Zapoznelo mišično bolečino (ZMB) lahko opredelimo kot preobremenitveno mišično okvaro. Odraža se z bolečino in drugimi omejujočimi simptomi, ki nastanejo po predhodni, predvsem ekscentrični obremenitvi. Namen diplomske naloge je s pregledom strokovne literature proučiti vpliv vibracijske terapije celotnega telesa na ZMB in določiti učinkovitost lokalne vibracijske terapije pri odpravi simptomov ZMB. Metode: Sistematični pregled literature, pridobljene v elektronskih podatkovnih zbirkah PubMed in Cochrane Library. Rezultati: V pregled smo vključili 18 raziskav, pri čemer jih je 11 proučevalo vpliv vibracij celotnega telesa (VCT), 7 pa učinkovitost lokalne vibracijske terapije (LVT). Avtorji so najpogosteje ugotavljali, da VCT lajšajo zapoznelo bolečino, hitreje zmanjšajo raven krvnih pokazateljev mišičnih poškodb, zmanjšajo občutek mišične zategnjenosti in blažijo začasno izgubo mišične moči. Uspešnost terapije je odvisna od uporabljenih parametrov vibracij. LVT se je izkazala za učinkovito metodo lajšanja zapoznele mišične bolečine. Uporabnost: Vibracijska terapija statistično učinkovito lajša ZMB in z njo povezane težave. Omejitve: Avtorji raziskav ne opredelijo ustreznih parametrov vibracijske terapije ali pa so ti pomanjkljivi. Raziskave vključujejo majhno število preiskovancev, kakovost nekaterih vključenih raziskav pa je nizka, zato so potrebne dodatne, metodološko kakovostnejše raziskave.
Keywords: zapoznela mišična bolečina, ekscentrične poškodbe mišic, vibracijska terapija
Published in ReVIS: 10.10.2023; Views: 1342; Downloads: 52
Full text (986,40 KB) |
1845. Fizioterapevtska obravnava pri COVID-19 in dolgem COVID-19Katja Žlajpah, 2023, undergraduate thesis Abstract: Večina bolnikov s covidom-19 ima blago obliko bolezni z ugodno prognozo in ne potrebuje hospitalizacije. Vendar pa lahko starejši bolniki in tisti s kroničnimi boleznimi razvijejo hudo bolezen in zaplete, kot so sindrom akutne dihalne stiske in odpoved dihanja, ki zahtevajo zdravljenje v enoti intenzivne terapije z invazivno podporo. Da bi ugotovili rehabilitacijske potrebe bolnika s covid-19 v bolnišnici ter rehabilitacijo, ki jo je treba vključiti ob odpustu bolnika z dolgim covidom-19 iz bolnišnice, smo opravili sistematični pregled literature in proučili 10 raziskav. Ugotovili smo, da mora biti fizioterapevtska obravnava usmerjena v zmanjšanje tveganja okužbe in zagotovitev najboljše oskrbe bolnika. Fizioterapevti imamo temeljno vlogo pri zagotavljanju ventilacijske podpore v fazi akutne bolezni in rehabilitacijske obravnave po njej za ohranjanje gibljivosti ter spodbujanje funkcionalnosti. S fizioterapevtsko obravnavo je potrebno začeti že v enoti intenzivne terapije takoj, ko je bolnik klinično stabilen. Z zgodnjo mobilizacijo ohranimo funkcionalnost bolnika in pospešimo okrevanje.
Ker covid-19 pusti dolgotrajne posledice, imamo fizioterapevti pomembno vlogo pri snovanju programa pljučne rehabilitacije za bolnike z dolgim covidom-19. Tudi tu je za zmanjšanje posledic ključna zgodnja fizioterapevtska obravnava. Ta mora biti prilagojena posamezniku in nadzorovana ter ne sme poslabšati posameznikovih simptomov. Na podlagi proučenih študij ugotavljamo, da mora biti rehabilitacija dolgega covida-19 usmerjena v krepitev telesne zmogljivosti. Pomembna je tudi prehranska podpora.
Keywords: Fizioterapija, covid-19, dolgi covid-19, respiratorna rehabilitacija, dihalna odpoved
Published in ReVIS: 10.10.2023; Views: 1373; Downloads: 35
Full text (672,28 KB) |
1846. |
1847. Kolizija človekovih pravic v ustavnosodni presoji : magistrsko deloRobert Zonta, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo skuša poiskati odgovore na vprašanje, kako ustavnopravno prepričljivo razlikovati med omejevanjem človekove pravice in predpisovanjem načina njenega uresničevanja ter ali bi moralo Ustavno sodišče pri presoji zakonskih norm, ki določajo način uresničevanja človekovih pravic, uporabiti test sorazmernosti in ne testa razumnosti. Da bi dosegli namen dela, smo se zgodovinsko dotaknili nastanka, pomena in pojma človekovih pravic. Obravnavali smo pojem omejevanja in kolizije človekovih pravic ter tematiko, ki se nanaša na ločnico med oženjem in omejevanjem človekovih pravic ter dejavniki omejitve človekovih pravic. Pregledali smo teoretski okvir obravnave različnih oblik in pogledov na človekove pravice ter obravnavali pravne prvine kot dejavnike omejitve človekovih pravic. Obravnavali smo različne omejitvene klavzule, načine uresničevanja in omejevanja človekovih pravic ter primerjali testa razumnosti in sorazmernosti. Zakonodajalec mora dosledno in nedvoumno razlikovati med zakonskimi normami, ki določajo način uresničevanja človekove pravice, in tistimi, s katerimi se človekove pravice omejuje. To razlikovanje je pomembno tako za zakonodajalca kot za Ustavno sodišče, saj eno in druge zakonske norme presoja z različnimi merili. Izvršitvene norme presoja s testom razumnosti, omejevalne norme pa s testom sorazmernosti.
Keywords: človekove pravice, omejitvene klavzule, izvršitvene klavzule, test razumnosti, test sorazmernosti
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 1510; Downloads: 62
Full text (883,37 KB) |
1848. Izobraževanje na daljavo v času epidemije covid-19 v Sloveniji : magistrsko deloRobert Letić, 2023, master's thesis Abstract: V slovenskem šolskem sistemu prevladuje oblika klasičnega izobraževanja, kjer pouk poteka fizično v šoli ob prisotnosti učitelja in učenca. Pred epidemijo covid-19 je v Sloveniji prevladovala klasična oblika izobraževanja v šoli, saj izobraževanje na daljavo ni bilo širše znano vzgojno izobraževalnim zavodom. Vendar pa je s prihodom epidemije in začasnim zaprtjem šol izobraževanje na daljavo postalo edini način izvajanja pouka. Za namen preučevanja, kako so se vzgojno-izobraževalni zavodi spopadali z izvajanjem izobraževanja na daljavo med obdobjem popolnega zaprtja šolskih zavodov, smo v drugem delu magistrske naloge izvedli raziskavo, v sklopu katere smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja. Namen magistrskega raziskovalnega dela je ugotoviti, kako so izobraževanje na daljavo zaznavali ravnatelji izbranih srednjih šol v Sloveniji ter kako so usmerjali in organizirali delo v kolektivu v času popolnega zaprtja šol. V magistrskem delu smo uporabili različne metode raziskovanja, pri čemer izpostavljamo sociološko empirično metodo, v sklopu katere smo se poslužili kvalitativne metode raziskovanja. Raziskavo smo izvedli s pomočjo strukturiranega intervjuja z naključno izbranimi ravnatelji srednjih šol iz posamezne statistične regije. Ugotovili smo, da večina ravnateljev meni, da niso imeli dovolj strokovne podpore za izvajanje pouka na daljavo v času epidemije covid-19. Hkrati so bili vsi ravnatelji enotni, da je prehod na izobraževanje na daljavo prinesel številne težave, s katerimi so se šole morale spopasti. Kot najpogostejše težave, ki so jih ravnatelji izpostavili, so bile: računalniška oprema in internetna povezava, praktično izobraževanje ter prepozna navodila pristojnih inštitucij. Izobraževanje na daljavo je v času epidemije covid-19 postala ključna oblika izobraževanja, za katero menimo, da se bo v prihodnosti verjetno še naprej razvijala. Raziskava, ki smo jo izvedli, je poudarila izzive in pomanjkljivosti, s katerimi so se vzgojno-izobraževalni zavodi soočali. Pridobljeni rezultati lahko služijo kot pomembna podlaga stroki pri nadaljnjem raziskovanju in krepitvi digitalnih kompetenc. S tem bodo vzgojno-izobraževalni zavodi bolje pripravljeni na morebitne prihodnje krize, ki zahtevajo izobraževanje na daljavo.
Keywords: izobraževanje, učenje, izobraževanje na daljavo, epidemija covid19, šola, ravnatelji
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 3390; Downloads: 73
Full text (981,76 KB) |
1849. Omejevalni ukrepi Evropske unije proti Ruski federaciji zaradi Ukrajine : diplomsko deloNina Ternik, 2023, undergraduate thesis Abstract: Omejevalni ukrepi, ki jih pogosto imenujemo tudi sankcije, so osnovno orodje skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije, katerih namen je doseči spremembe v politiki ali ravnanju tistih, zoper katere so uvedene. Pri njihovem sprejemanju se sledi ključnim ciljem, to so varovanje vrednot in temeljnih pravic, ohranjanje miru, podpiranje demokracije, pravne države in krepitev mednarodne varnosti. V diplomskem delu najprej teoretično opredelimo omejevalne ukrepe in pojasnimo njihovo pravno podlago. Omejevalni ukrepi se lahko uvedejo proti tretjim državam, organizacijam ali posameznikom. V ospredju tega dela pa so omejevalni ukrepi, ki jih Evropska unija sprejema že od leta 2014 proti Ruski federaciji. Ti ukrepi so bili sprva sprejeti zaradi nezakonite priključitve ukrajinskega polotoka Krim Rusiji, kasneje tudi zaradi ruskega priznanja neodvisnosti območij ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk in na odreditev napotitve ruskih oboroženih sil na ta območja ter zaradi njenega nezakonitega oboroženega napada na Ukrajino. S kvantitativno metodo dela so raziskani in analizirani sprejeti ukrepi ter preučene njihove posledice na rusko gospodarstvo. Te že kažejo svoj učinek, vendar, kot ugotovimo, še ne v celotni željeni meri, saj ruski napad na Ukrajino še traja.
Keywords: omejevalni ukrepi, skupna zunanja in varnostna politika, Evropska unija, vojaški napad, Ruska federacija, Ukrajina
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 1432; Downloads: 69
Full text (427,13 KB) |
1850. Usposabljanje diplomatov : primer SlovenijeMarjetka Kastner, 2023, doctoral dissertation Abstract: Naloga predstavlja jasen pogled na poklic diplomata. Vsebinsko zajema zgodovinski pregled nastankov diplomacije, njeno poslanstvo, razvoj kadrov, postopke izbora kandidatov, vrste diplomacije in seveda nabor znanj, ki jih potrebuje dober diplomat, da lahko kar najbolje in najučinkoviteje opravlja svoje delo. Glede na razvoj tehnologije in globalizacijo, se spremembe na trgu in v okolju odvijajo na dnevni ravni. Nedavno pa se je svet soočil še z eno najmočnejših sprememb v zgodovini človeštva – zdravstveno krizo, ki je zahtevala tudi korenito spremembe pri načinu in izvajanju v različnih poklicih in na različnih ravneh dela. To vsekakor velja tudi za diplomatsko službo, ki je bila v tej situaciji še toliko bolj na udaru. Hitre, odločne reakcije in dobra komunikacija navzven so bile zelo pomembne sestavine, saj so predstavniki vlade in ljudstvo kot ciljna publika pričakovali dnevno sveže in aktualne novice. Svet se je namreč soočil s situacijo, ki ji ni bilo para. Poročanje vladi in zastopanje interesov lastne države pa predstavlja dnevne izzive za vsakega diplomata. Zato vsem, ki so na poti odločitve za delo v diplomaciji lahko napisana naloga služi kot celovita predstavitev tega lepega pa tudi zelo zahtevnega poklica. Predvsem pa je potrebno poudariti opis diplomacije kot znanstvene vede, saj je ta vidik mnogokrat spregledan. Vsekakor pa trdno verjamem, da se bo razvoj znanj, ki jih potreboval diplomat nadaljeval tudi v prihodnje.
Keywords: diplomat, znanje, usposabljanje, zunanja politika, diplomacija, učni program, veleposlaništvo, veleposlanik, komunikacija, učenje
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 1305; Downloads: 58
Full text (9,73 MB) |
