1841. Motivacija za izbiro psihoterapevtskega ali svetovalnega poklicaPetra Škabar, 2023, ni določena Opis: Raziskali smo motivacijo za izbiro psihoterapevtskega ali svetovalnega poklica in se spraševali o vplivu osebnostnih lastnosti in otroštva na izbiro dotične poklicne poti. Številni avtorji poudarjajo nevarnost nezavedanja lastnih motivov za izbiro psihoterapevtskega ali svetovalnega poklica in vpliva terapevtovih osebnostnih lastnosti tako na izid psihoterapije, kot tudi na terapevtsko alianso. Med bolj raziskana področja pa štejemo vpliv terapevtovega otroštva na izbiro poklicne poti na področju pomoči sočloveku, kjer avtorji izpostavljajo direktno povezavo med terapevtovim otroštvom in motivacijo za izbiro poklica v svetovanju ali psihoterapiji. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev smo na vzorcu osmih psihoterapevtov preverjali motivacijo za izbiro psihoterapevtskega poklica, udeleženci pa so se samoocenjevali tudi na podlagi vprašalnika Velikih pet (BFI), prevedenega iz angleškega jezika. Potrdili smo pomembnost medosebnih razlik pri identifikaciji motivatorjev za izbiro psihoterapevtskega poklica, med ključnimi motivatorji pa smo zaznali altruizem, željo po pomoči sočloveku in željo drugim nuditi to, kar sami nismo imeli. Osebnostne lastnosti, kot so sprejemljivost, vestnost, nevroticizem in odprtost, so se izkazale kot pomembne pri odločevalnem procesu izbire poklica psihoterapije ali svetovanja, medtem ko eksplicitnih učinkov pri faktorjih ekstravertnosti ni bilo zaznavati. Raziskava med drugim poudarja tudi pomemben vpliv tako pozitivnih, kot tudi negativnih izkušenj iz otroštva na motivacijo za izbiro poklica psihoterapije ali svetovanja, pri čemer je večina udeležencev poročala o negativnih izkušnjah iz otroštva. Raziskava odpira številne priložnosti za nadaljnje raziskovanje na področju motivacije za izbiro psihoterapevtskega ali svetovalnega poklica, osebnosti terapevtov in vpliva otroštva na izbiro poklicne poti na področju pomoči sočloveku. Razumevanje teh faktorjev lahko prispeva k boljšemu usmerjanju na področju karierne izbire in razvoju bolj učinkovitih programov usposabljanja za prihodnje generacije psihoterapevtov in svetovalcev.
Ključne besede: motivacija, osebnostne lastnosti, psihoterapevt, svetovalec, izbira poklicne poti
Objavljeno v ReVIS: 11.10.2023; Ogledov: 1175; Prenosov: 72
 Celotno besedilo (1,10 MB) |
1842. Krepitev znamke na primeru OjsterJaka Skubic, 2023, magistrsko delo Opis: Cilj magistrskega dela je prepoznati ključne dejavnike, ki vplivajo na krepitev znamke. Z analizo podatkov, zbranih z vprašalnikom, smo s statističnimi metodami testirali hipoteze in odgovorili na raziskovalno vprašanje, kateri so tisti elementi znamke Ojster, ki imajo za kupce edinstveno vrednost. Rezultati analize kažejo, da je za kupce znamke Ojster med pomembnejšimi elementi prodajna izkušnja, ki gradi zvestobo znamki. V nadaljevanju nas je zanimalo, kako lahko znamka Ojster s trženjskimi aktivnostmi neguje željeni odnos s kupci, za kar smo uporabili različna orodja strateškega načrtovanja, ki so tudi podlaga za oblikovanje načrta krepitve znamke Ojster, kar pa je osrednji cilj magistrskega dela.
Ključne besede: znamka, znamčenje, krepitev znamke, tržna strategija, neotipljiv kapital znamke.
Objavljeno v ReVIS: 11.10.2023; Ogledov: 1405; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,51 MB) |
1843. Nevarnosti družbenih omrežij in njihova povezava z razvojem duševnega zdravja pri mladihSara Ferlič, 2023, ni določena Opis: Družbena omrežja na prvi pogled delujejo kot uporabno orodje vsakdanjega življenja. A se ne zavedamo, kako so nam v zadnjih letih popolnoma spremenila naravo, kvantiteto in kakovost naših socialnih interakcij. Uporaba družbenih omrežij med mladimi je veliko večja kot pri starejših generacijah. Digitalna identiteta je postala celo bolj pomembna od fizične, zlasti pa lahko to opazimo pri mladostnikih. Mladostništvo je obdobje, v katerem se mladostnikom dogajajo velike spremembe na telesni, čustveni, intelektualni in vedenjski ravni. Prav tako je to obdobje, ko iščejo sebe, radi raziskujejo in preizkušajo nove stvari, si postavljajo izzive ter, ko se jim oblikuje samopodoba, vrednote ter morala. Še preden se dobro prebudimo, že sežemo po telefonu in novostih na naši priljubljeni platformi družbenih omrežij. Uporaba družbenih omrežij v mladostništvu lahko negativno vpliva na zdravje in razvoj. Čeprav večina mladostnikov poroča, da družbena omrežja pozitivno vplivajo na njihovo življenje, je v raziskovalni literaturi opisanih več negativnih povezav z družbenimi omrežji.
Diplomska naloga raziskuje nevarnosti družbenih omrežij in njihovo povezavo z razvojem duševnega zdravja pri mladih. V teoretičnem delu naloge smo na podlagi prebrane literature dokazovali obstoj pozitivne povezave med nevarnostmi družbenih omrežij in razvojem duševnega zdravja pri mladostnikih. V drugem delu oziroma empiričnem delu raziskovalne naloge pa smo s pomočjo kvantitativne metodologije to poskusili dokazati. Rezultati, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, so nam pokazali, da se večina mladostnikov ne zaveda nevarnosti uporabe družbenih omrežij.
Ključne besede: Mladostništvo, družbena omrežja, duševno zdravje, nevarnosti, preventiva
Objavljeno v ReVIS: 10.10.2023; Ogledov: 2103; Prenosov: 103
Celotno besedilo (919,14 KB) |
1844. UPORABA DRUŽBENIH OMREŽIJ IN DUŠEVNO ZDRAVJE MLADIH ODRASLIHManca Hrovat, 2023, ni določena Opis: Družbena omrežja so zadnje desetletje po celotnem svetu že zelo razširjena. Uporaba le teh pa ima svoje prednosti in slabosti. V diplomski nalogi smo raziskovali uporabo družbenih omrežij s poudarkom na duševnem zdravju mladih odraslih.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili družbena omrežja in katera so trenutno najbolj popularna, nato kako so družbena omrežja povezana z duševnim zdravjem mladih ter predstavili negativne in pozitivne vidike uporabe družbenih omrežij, kako so družbena omrežja povezana z izobraževanjem, dotaknili pa smo se tudi uporabe družbenih omrežij v času covida ter raziskali spletno nasilje in zaslonsko zasvojenost.
V empiričnem delu smo zajeli pristope, metode in tehnike ter opisali vzorec našega raziskovanja. Pri pisanju diplomske naloge smo se odločili za kvalitativno fenološko paradigmo raziskovanja z vprašalnikom in izvedbo intervjujev. Uporabili smo delno strukturirani tip intervjuja. Naša metoda vzorčenja je namensko vzorčenje. Izvedli smo 6 polstrukturiranih intervjujev z udeleženci, starimi med 18 in 24 let. Intervjuje smo kodirali v kodirni tabeli po sklopih in jim določili pojme in kategorije.
Vprašanja so se nanašala na to, kdaj so se kandidati prvič srečali z družbenimi omrežji in katera družbena omrežja uporabljajo, v kakšne namene uporabljajo družbena omrežja, družbena omrežja in izobraževanje, družbena omrežja in covid, njihovo doživljanje ob uporabi, raziskovali smo tudi, ali so kdaj prekomerno uporabljali omrežja in kako uporabo omejiti ter če so kdaj doživeli spletno nasilje. Ugotovili smo, da naši kandidati v večini ne doživljajo nič pretirano negativnega, več ali manj so poročali o težavah s samopodobo zaradi perfekcionizma, ki se pojavlja na družbenih omrežjih. Večina uporablja družbena omrežja za komunikacijo, izobraževanje in branje novic. Ugotovili smo, da je spletnega nasilja res ogromno in se pojavlja v več oblikah, npr. kot izsiljevanje, posmehovanje, žaljivi komentarji, grožnje … Pri tem, kako omejiti uporabo družbenih omrežij, pa smo ugotovili, da bi morali starši narediti največ.
Za nadaljnjo raziskavo bi bilo potrebno povečati vzorec in v raziskavo vključiti tudi mladostnike ter osebe s težavami z duševnim zdravjem in LGBTQ+ skupnost.
Ključne besede: družbena omrežja, zaslonska zasvojenost, duševno zdravje, mladi odrasli, izobraževanje, spletno nasilje, covid-19.
Objavljeno v ReVIS: 10.10.2023; Ogledov: 2143; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,74 MB) |
1845. UPORABA GAMA-HIDROKSIBUTIRATA MED HOMOSEKSUALNIMI MOŠKIMI V SLOVENIJILea Bolka, 2023, ni določena Opis: V diplomskem delu raziskujemo uporabo psihoaktivne substance, imenovane gama-hidroksibutirat, znotraj LGBT skupnosti, natančneje med homoseksualnimi moškimi. Na podlagi obstoječe literature na tem področju smo raziskali teorije, povezane z večjo občutljivostjo homoseksualnih moških k podvrženosti prekomerne rabe psihoaktivnih substanc. Natančneje smo se osredotočali na gama-hidroksibutirat (GHB), saj smo, tudi na podlagi teoretičnih izhodišč, opazili, da se substanca pogosto uporablja med homoseksualnimi moškimi. Gre za depresor centralnega živčnega sistema, ki v manjših dozah deluje kot poživilo. Povzroča evforijo, povečano energijo in družabnost, hkrati pa poveča libido. Substanca je izredno občutljiva na doziranje, v večjih dozah lahko povzroči omotico, zaspanost, bruhanje in izgubo zavesti. Zaradi teh učinkov se uporablja tudi v namene posilstva. Substanca povzroča tudi psihično in fizično odvisnost.
Izvedli smo kvalitativno raziskavo, s pomočjo polstrukturiranih intervjujev smo raziskali, kakšne izkušnje in posledice imajo uporabniki GHB-ja, ki se identificirajo kot homoseksualni moški, pri nas. Rezultati empiričnega dela naloge potrjujejo teoretična izhodišča, da je uporaba GHB-ja kljub stigmi, povezani z njim, vseeno precej popularna, sploh v namene priložnostnih spolnih odnosov. Vsi uporabniki so poročali tako o pozitivnih kot negativnih izkušnjah, ne glede na svojo naklonjenost substanci. Po mnenju udeležencev raziskave je GHB precej razširjen na specifično raziskani kohorti homoseksualnih moških pri nas. Vsi udeleženci menijo, da ima njegova uporaba negativen vpliv, bodisi zaradi zasvojenosti, posledic predoziranja ali nezmožnosti doživljanja spolnosti brez uporabe te substance.
Menimo, da je tematika aktualna, saj je po omejenih statističnih podatkih raba substance v porastu, ozaveščenost splošne javnosti pa je majhna. Z diplomskim delom bi želeli spodbuditi, da se nekoliko zmanjša tveganje za nastop odvisnosti, in bolj ozavestiti splošno javnost o problematiki, povezani s substanco, ki je sicer najbolj prevalentna znotraj te specifične subkulture, a še zdaleč ni omejena le nanjo.
Ključne besede: GHB, gama-hidroksibutirat, homoseksualnost, zloraba drog, zasvojenost, LGBT, kemseks
Objavljeno v ReVIS: 10.10.2023; Ogledov: 1138; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,35 MB) |
1846. Učinki zdravljenja s fizioterapevtskimi metodami pri zamrznjeni ramiLarisa Nina Breznik, 2023, diplomsko delo Opis: KLJUČNE INFORMACIJE O DELU
BREZNIK, Larisa Nina: Učinki zdravljenja s fizioterapevtskimi metodami pri zamrznjeni rami
Uvod in namen: Adhezivni kapsulitis je pogost sindrom, ki prizadene ramenski sklep. Namen diplomskega dela je bil predstaviti učinkovitost manualnih tehnik pri zdravljenju adhezivnega kapsulitisa ter ugotoviti njihov vpliv na bolečino, sklepno gibljivost in funkcionalnost. Proučili smo učinkovitost zdravljenja s kortikosteroidnimi injekcijami v kombinaciji s fizioterapevtsko obravnavo.
Metode: V sklopu raziskovanja pri pisanju diplomskega dela smo proučili tujo in domačo strokovno ter znanstveno literaturo. Raziskave smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Web of Science, Google Scholar in COBISS.
Rezultati: S pregledom literature smo v analizo raziskav vključili 18 člankov in ugotovili, da so manualne tehnike učinkovite in pogosto uporabljene pri zdravljenju adhezivnega kapsulitisa. Ugotovili smo, da lahko s kortikosteroidnimi injekcijami učinkovito zmanjšamo bolečino in izboljšamo gibljivost pri pacientih z adhezivnim kapsulitisom, vendar le v krajšem časovnem obdobju. Uporabnost: Bodoči raziskovalci bodo lahko naše ugotovitve uporabili za bolj natančne in manj pomanjkljivo izvedene raziskave in s tem dosegli bolj zanesljive rezultate. Omejitve: Rezultati nekaterih vključenih raziskav so manj zanesljivi zaradi majhnega števila vključenih pacientov in nenatančnega opisovanja meritvenih postopkov ali uporabe nezanesljivih meritvenih pripomočkov.
Ključne besede: adhezivni kapsulitis, sindrom zamrznjene rame, fizioterapevtska obravnava, manualna terapija, mobilizacijske tehnike, kortikosteroidne injekcije.
Objavljeno v ReVIS: 10.10.2023; Ogledov: 1330; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,25 MB) |
1847. Vpliv vibracijske terapije na zapoznelo mišično bolečinoMetka Benčan, 2023, diplomsko delo Opis: Zapoznelo mišično bolečino (ZMB) lahko opredelimo kot preobremenitveno mišično okvaro. Odraža se z bolečino in drugimi omejujočimi simptomi, ki nastanejo po predhodni, predvsem ekscentrični obremenitvi. Namen diplomske naloge je s pregledom strokovne literature proučiti vpliv vibracijske terapije celotnega telesa na ZMB in določiti učinkovitost lokalne vibracijske terapije pri odpravi simptomov ZMB. Metode: Sistematični pregled literature, pridobljene v elektronskih podatkovnih zbirkah PubMed in Cochrane Library. Rezultati: V pregled smo vključili 18 raziskav, pri čemer jih je 11 proučevalo vpliv vibracij celotnega telesa (VCT), 7 pa učinkovitost lokalne vibracijske terapije (LVT). Avtorji so najpogosteje ugotavljali, da VCT lajšajo zapoznelo bolečino, hitreje zmanjšajo raven krvnih pokazateljev mišičnih poškodb, zmanjšajo občutek mišične zategnjenosti in blažijo začasno izgubo mišične moči. Uspešnost terapije je odvisna od uporabljenih parametrov vibracij. LVT se je izkazala za učinkovito metodo lajšanja zapoznele mišične bolečine. Uporabnost: Vibracijska terapija statistično učinkovito lajša ZMB in z njo povezane težave. Omejitve: Avtorji raziskav ne opredelijo ustreznih parametrov vibracijske terapije ali pa so ti pomanjkljivi. Raziskave vključujejo majhno število preiskovancev, kakovost nekaterih vključenih raziskav pa je nizka, zato so potrebne dodatne, metodološko kakovostnejše raziskave.
Ključne besede: zapoznela mišična bolečina, ekscentrične poškodbe mišic, vibracijska terapija
Objavljeno v ReVIS: 10.10.2023; Ogledov: 1342; Prenosov: 52
Celotno besedilo (986,40 KB) |
1848. Fizioterapevtska obravnava pri COVID-19 in dolgem COVID-19Katja Žlajpah, 2023, diplomsko delo Opis: Večina bolnikov s covidom-19 ima blago obliko bolezni z ugodno prognozo in ne potrebuje hospitalizacije. Vendar pa lahko starejši bolniki in tisti s kroničnimi boleznimi razvijejo hudo bolezen in zaplete, kot so sindrom akutne dihalne stiske in odpoved dihanja, ki zahtevajo zdravljenje v enoti intenzivne terapije z invazivno podporo. Da bi ugotovili rehabilitacijske potrebe bolnika s covid-19 v bolnišnici ter rehabilitacijo, ki jo je treba vključiti ob odpustu bolnika z dolgim covidom-19 iz bolnišnice, smo opravili sistematični pregled literature in proučili 10 raziskav. Ugotovili smo, da mora biti fizioterapevtska obravnava usmerjena v zmanjšanje tveganja okužbe in zagotovitev najboljše oskrbe bolnika. Fizioterapevti imamo temeljno vlogo pri zagotavljanju ventilacijske podpore v fazi akutne bolezni in rehabilitacijske obravnave po njej za ohranjanje gibljivosti ter spodbujanje funkcionalnosti. S fizioterapevtsko obravnavo je potrebno začeti že v enoti intenzivne terapije takoj, ko je bolnik klinično stabilen. Z zgodnjo mobilizacijo ohranimo funkcionalnost bolnika in pospešimo okrevanje.
Ker covid-19 pusti dolgotrajne posledice, imamo fizioterapevti pomembno vlogo pri snovanju programa pljučne rehabilitacije za bolnike z dolgim covidom-19. Tudi tu je za zmanjšanje posledic ključna zgodnja fizioterapevtska obravnava. Ta mora biti prilagojena posamezniku in nadzorovana ter ne sme poslabšati posameznikovih simptomov. Na podlagi proučenih študij ugotavljamo, da mora biti rehabilitacija dolgega covida-19 usmerjena v krepitev telesne zmogljivosti. Pomembna je tudi prehranska podpora.
Ključne besede: Fizioterapija, covid-19, dolgi covid-19, respiratorna rehabilitacija, dihalna odpoved
Objavljeno v ReVIS: 10.10.2023; Ogledov: 1373; Prenosov: 35
Celotno besedilo (672,28 KB) |
1849. |
1850. Kolizija človekovih pravic v ustavnosodni presoji : magistrsko deloRobert Zonta, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo skuša poiskati odgovore na vprašanje, kako ustavnopravno prepričljivo razlikovati med omejevanjem človekove pravice in predpisovanjem načina njenega uresničevanja ter ali bi moralo Ustavno sodišče pri presoji zakonskih norm, ki določajo način uresničevanja človekovih pravic, uporabiti test sorazmernosti in ne testa razumnosti. Da bi dosegli namen dela, smo se zgodovinsko dotaknili nastanka, pomena in pojma človekovih pravic. Obravnavali smo pojem omejevanja in kolizije človekovih pravic ter tematiko, ki se nanaša na ločnico med oženjem in omejevanjem človekovih pravic ter dejavniki omejitve človekovih pravic. Pregledali smo teoretski okvir obravnave različnih oblik in pogledov na človekove pravice ter obravnavali pravne prvine kot dejavnike omejitve človekovih pravic. Obravnavali smo različne omejitvene klavzule, načine uresničevanja in omejevanja človekovih pravic ter primerjali testa razumnosti in sorazmernosti. Zakonodajalec mora dosledno in nedvoumno razlikovati med zakonskimi normami, ki določajo način uresničevanja človekove pravice, in tistimi, s katerimi se človekove pravice omejuje. To razlikovanje je pomembno tako za zakonodajalca kot za Ustavno sodišče, saj eno in druge zakonske norme presoja z različnimi merili. Izvršitvene norme presoja s testom razumnosti, omejevalne norme pa s testom sorazmernosti.
Ključne besede: človekove pravice, omejitvene klavzule, izvršitvene klavzule, test razumnosti, test sorazmernosti
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 1510; Prenosov: 62
Celotno besedilo (883,37 KB) |
