231. Regressione e rischio di estinzione per le piccole minoranze etnolinguistiche nella regione Alpe- Adria. Il caso delle isole germanofone e istrorumene.Igor Jelen, Erika Džajić Uršič, Peter Čede, Ernst Steinicke, original scientific article Abstract: Una delle principali caratteristiche delle aree di confine tra Italia, Slovenia e Croazia è la sua diversità etnolinguistica. Tuttavia, tale diversità è minacciata, oltre che una serie di problemi di tipo oggettivo, e dalle varie tendenze alla standardizzazione linguistica, anche da valutazioni e percezioni di carattere soggettivo, che finiscono per creare una situazione che è stata definita di “etnicità diffusa”. Lo scopo di questo articolo è analizzare tali minacce, che spesso si combinano a questioni identitarie, di riconoscimento di codici locali, ovvero di accettazione o anche imposizione di qualche standard nazionale. I risultati della ricerca dimostrano che, sebbene il numero dei parlanti di lingue minoritarie stia diminuendo ovunque, in diversi casi tali gruppi linguistici potrebbero sopravvivere. Così nel caso delle tre isole germanofone del Friuli; non così invece per l’isola di lingua tedesca di Sorica nelle Alpi slovene, che è di fatto scomparsa – proprio come altre isole germanofone una volta esistenti nella stessa area. Tra tutti i gruppi linguistici presenti nell’area di studio, quello istro-rumeno nella regione della Čičarija e più a sud nel Čepićko Polje, nell’Istria croata, è quello più a rischio. Addirittura, i pochi che ancora si riconoscono in questa minoranza sembrano non essere particolarmente interessati alla conservazione del loro stesso idioma, fatto che prospetta un ulteriore motivo di riflessione.
Keywords: minoranze etnolinguistiche, isole di lingua tedesca, Alpi friulane, Alpi slovene, Istro-rumeni, Čičarija, Čepićko
Polje
Published in ReVIS: 15.05.2025; Views: 365; Downloads: 2
 Full text (659,13 KB) |
232. Primerjalna analiza različnih ogrevalnih sistemov in njihovih energetskih učinkovitosti v stanovanjskih hišah : diplomska nalogaLuka Kogolt, 2025, undergraduate thesis Keywords: dovedena energija, energetska učinkovitost, ogrevalni sistemi, primarna energija, PURES, rekuperacija, toplotne izgube, ogrevanje
Published in ReVIS: 15.05.2025; Views: 393; Downloads: 32
Full text (2,54 MB) |
233. |
234. Technology transfer offices for better management of the university-industry collaboration : comparison of Slovenia, Italy, And MaltaTamara Besednjak Valič, Erika Džajić Uršič, 2024, original scientific article Abstract: The paper addresses a manifestation of University-Industry collaboration - the Technology Transfer Offices (TTO). The university-industry collaboration is relevant in the age of open innovation, and TTO serves as the meeting point between the two worlds. In this context, we are interested in how three specific cases of TTO operating in three distinct innovation ecosystems understand their role and how they perceive their strengths and weaknesses. The reader of the presented research will get an insight into three innovation ecosystems, each particular in its regard, and will learn that despite the differences among countries and cultures, the questions the TTO are struggling with are less diverse. A qualitative empirical study in three countries included focus group participants and expert representatives of academic-business technology transfer actors. To sum up, the respected countries need to carefully tailor innovation policies and explore the benefits of the TTO in boosting the commercialisation of products developed at universities.
Keywords: Slovenia, Italia, Malta, Technology Transfer Offices, University-Industry collaboration, innovations, social field, cognitive frames, networks, institutions
Published in ReVIS: 14.05.2025; Views: 341; Downloads: 3
Full text (119,73 KB) |
235. Izračun upravičenosti v Hidroelektrarno BrežiceJaša Bogovič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Investiranje predstavlja eno izmed pomembnejših dejavnosti podjetja, saj z njim podjetja ostajajo konkurenčna na vse bolj zasičenem trgu, prav tako se ob rasti stopnje investiranja to precej pozna pri gospodarstvu države, v katerem podjetje deluje. Do investiranja po navadi pride, ko podjetja želijo svoja sredstva vložiti v nov projekt in tako slediti svojim dolgoročnim ciljem. Pri ideji o investiranju se podjetja že takoj na začetku srečajo z ugotavljanjem, ali je investicijski projekt sploh smiselen. To potem od podjetij zahteva, da naredijo ustrezno analizo, da bi se tako na podlagi raziskave trga in izračuna kazalnikov upravičenosti investicije odločili, ali je investicija donosna in s tem smiselna. V diplomski nalogi se pri analiziranju investicije osredotočimo predvsem na ekonomske metode presojanja učinkovitosti. Razdelimo jih lahko na statične metode, pod katere uvrstimo dobo povračila, metodo donosnosti naložbe in računovodsko stopnjo donosa ter dinamične metode, kjer uporabimo metode neto sedanje vrednosti, notranje stopnje donosa in indeksa donosnosti. Ker je uspešnost investicije odvisna od več dejavnikov, je treba analizirati tudi občutljivost projekta na spremembo izbranega dejavnika. Ker je investicija v hidroelektrarno Brežice zelena in okolju prijazna, zadnji del teoretičnega dela diplomske naloge namenimo obnovljivim virom energije in pomembnosti trajnostnega razvoja na svet. V empiričnem delu bolj podrobno predstavimo hidroelektrarno
Brežice in njene učinke na okolje. Prav tako analiziramo izračunane ekonomske metode presojanja ter občutjivost investicije podjetja Hidroelektrarne na Spodnji Savi na spremebo prodajne cene. Glede na dobljene izračune nato ocenjujemo in analiziramo, ali je investicija, ki je opazujemo v obdobju od leta 2017 do 2031, sprejemljiva. Pri tem ugotovimo, da je investicija upravičljiva.
Keywords: analiza, ekonomske metode, investicije, kazalniki upravičenosti, Hidroelektrarna Brežice.
Published in ReVIS: 14.05.2025; Views: 345; Downloads: 9
Full text (976,39 KB) |
236. Povezanost gibljivosti kolčnega sklepa s kronično bolečino v križu pri profesionalnih hokejistih na ledu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNika Tomšič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Kronične bolečine v križu (BVK) so prisotne pri 54–88% profesionalnih hokejistov na ledu. Namen: Ugotoviti povezanost in razlike v antropometričnih značilnostih, gibljivosti kolka ter bilateralnih asimetrijah gibljivosti kolka med profesionalnimi hokejisti na ledu z in brez kroničnih BVK. Metode dela: 14 profesionalnih hokejistov smo razvrstili v dve skupini; brez kroničnih BVK (N = 6) in s kroničnimi BVK (N = 8). Intenzivnost BVK smo določili z VAS lestvico, z goniometrom smo izmerili pasivno in aktivno gibljivost kolka za fleksijo z iztegnjenim (FLEXizt) in pokrčenim (FLEXpok) kolenom, ekstenzijo z iztegnjenim (EXTizt) in pokrčenim (EXTpok) kolenom, notranjo (NROTpok) in zunanjo (ZROTpok) rotacijo s pokrčenim kolenom ter abdukcijo (ABDizt) in addukcijo (ADDizt) z iztegnjenim kolenom. Rezultati: Preiskovanci s kroničnimi BVK so bili starejši in nižji (p < 0,05) in so imeli manjšo (p < 0,05) aktivno gibljivost kolka v gibih EXTpok obojestransko, EXTizt levostransko, NROTpok obojestransko, ZROTpok desnostransko ter značilno nižjo (p < 0,05) pasivno gibljivost kolka v FLEXpok obojestransko, EXTpok levostransko, EXTizt levostransko, NROTpok obojestransko, ZROTpok obojestransko. Skupina hokejistov s kroničnimi BVK je pokazala večjo (p < 0,05) bilateralno asimetrijo za aktivno gibljivost kolka v EXTizt in ADDizt ter za pasivno gibljivost kolka v EXTpok, EXTizt, NROTpok, ABDizt in ADDizt. Zaključek: K razvoju kroničnih BVK so nagnjeni hokejisti na ledu, ki so starejši in nižji, imajo manjšo aktivno in pasivno gibljivost kolka ter večjo bilateralno asimetrijo v pasivni gibljivosti kolka.
Keywords: ledvena hrbtenica, gibljivost kolka, lateralna asimetrija, hokej na ledu
Published in ReVIS: 14.05.2025; Views: 299; Downloads: 6
Full text (2,57 MB) |
237. SISTEM NAGRAJEVANJA ZAPOSLENIH IN NJEGOV VPLIV NA PRODUKTIVNOST, MOTIVACIJO IN LOJALNOSTErna Toromanović-Sendić, 2025, not set Abstract: V magistrski nalogi smo raziskali vpliv sistema nagrajevanja zaposlenih na njihovo motivacijo,
produktivnost in lojalnost. Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem
delu smo preučili literaturo in teorije, ki obravnavajo motivacijske dejavnike ter ključne
elemente sistema nagrajevanja. Posebno pozornost smo namenili kazalnikom uspešnega
podjetja, kot sta produktivnost in lojalnost zaposlenih ter pregledali obstoječe raziskave za
podporo raziskovalnih vprašanj.
Empirični del temelji na anketi, izvedeni med decembrom 2024 in januarjem 2025, v kateri je
sodelovalo 102 zaposlenih iz regije Štajerska v Avstriji. Rezultati kažejo, da večina
anketirancev prejema določene ugodnosti, pri čemer so najbolj cenjeni fleksibilen delovni čas,
delo na daljavo in team building aktivnosti. Kljub temu denarni bonusi niso pogosti. Analiza je
pokazala, da bonusi in ugodnosti pozitivno vplivajo na motivacijo in produktivnost, vendar
imajo manjši neposredni vpliv na lojalnost. Lojalnost se večinoma povezuje z demografskimi
dejavniki, kot so starost in delovna doba.
Na podlagi pridobljenih podatkov smo oblikovali priporočila za optimizacijo sistemov
nagrajevanja. Predlagamo večjo osredotočenost na nematerialne dejavnike, kot so pohvale,
priznanja ter fleksibilni delovni čas, ki izboljšujejo motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih.
Fleksibilen delovni čas in delo na daljavo omogočata lažje usklajevanje osebnih in poklicnih
obveznosti, medtem ko prilagoditev nagrajevanja glede na starostne skupine povečuje
učinkovitost sistema. Priporočamo tudi redno izvajanje anket o zadovoljstvu zaposlenih in
raziskave, ki vključujejo mednarodne primerjave ter analizo dejavnikov lojalnosti v različnih
panogah. Takšne prilagojene strategije lahko podjetjem pomagajo pri ohranjanju talentov,
povečanju motivacije in konkurenčnosti na trgu dela.
Keywords: sistem nagrajevanja, ugodnosti, bonusi, motivacija, produktivnost, lojalnost.
Published in ReVIS: 13.05.2025; Views: 336; Downloads: 13
Full text (2,39 MB) |
238. Tehno-ekonomska analiza geotermalne toplotne črpalke z geosondo za ogrevanje stanovanjske hišeBoris Premrov, 2025, master's thesis Abstract: Potrebe po energiji skozi čas naraščajo, tako kot število ljudi tega planeta. Energijo potrebujemo 24 ur 7 dni v tednu. Spreminjajoči se svet prinaša spremembe na ekonomiji in posledično v žepih ljudeh. Dosedanji viri se izrabljajo, stalno dražijo, kar pomeni, da ljudje iščemo nove vire energije, po možnosti take, ki ne uničujejo okolja. Eden od trajnostnih virov energije je geotermalna energija, ki jo najdemo pod svojimi nogami. Velik vpliv na življenje ljudi ima tudi naše finančno stanje na naših bančnih računih. Skrben in pameten človek pred vsako naložbo preračuna in pregleda različne ponudbe. V ekonomiji se pregled imenuje analiza vseh slabosti in koristi. Glavna nit analize magistrskega dela je ekonomska primerjava med pečjo na kurilno olje in geotermalno toplotno črpalko z geosondo. Ugotovili smo, da se naložba v geotermalno toplotno črpalko v večini preučenih različnih scenarijev povrne v življenjski dobi naložbe, razen pri ekstremnem dvigu cene električne energije. V splošnem vsakega investitorja zanima, ali bo naložba prinesla večji donos, kot če se naložba ne izvede. Glavni kazalnik, kdaj se naložba povrne, je povratna doba naložbe. Vsi kazalci temeljijo na denarnem toku, ki vsebuje realne podatke in predvidevanja. Glavna gonilna sila razvoja tega področja je vse večja oziroma množična uporaba, s čimer pridemo do večje količine realnih podatkov, potrebnih za analizo, ki so izmerjeni in ne predvidevani. Varovanje našega planeta ni pomembno samo za preostale vrste na tem planetu, ampak tudi za vse nas.
Keywords: geosonda, toplotna črpalka, ogrevanje, denarni tok, obnovljivi viri energije
Published in ReVIS: 13.05.2025; Views: 328; Downloads: 4
Full text (7,01 MB) |
239. Understanding public opinion formation in Southeast Europe : exploring social forces and communication dynamicsTodor Stojčevski, Urša Lamut, Erika Džajić Uršič, 2024, original scientific article Abstract: The article investigates the mechanisms through which social forces, networks, cognitive frames, and institutions shape public opinion in Southeast Europe via communication. Employing a qualitative approach, data was collected through synchronous focus groups conducted in six Southeast European countries. The findings reveal that social networks play a pivotal role in shaping public opinion, with organizational position and relationships influencing communication effectiveness. Cognitive frames significantly impact public perception, with entrenched beliefs guiding interpretation of information. Meanwhile, social institutions, such as language and communication rules, influence the clarity and accessibility of messages, thereby shaping public understanding. The research underscores the need for deeper research, ethical standards, and transparent communication to build and maintain public trust. Continuous engagement with the public and adaptability in communication strategies are essential for fostering mutual understanding and trust. This research emphasizes social forces’ complexity and overlapping nature in shaping public opinion and the strategic approaches required for effective communication in Southeast Europe.
Keywords: public communication, networks, cognitive frames, institutions, Southeast Europe, public opinion
Published in ReVIS: 13.05.2025; Views: 330; Downloads: 3
Full text (440,47 KB) |
240. |
