231. ZDRAVSTVENA NEGA PRI PACIENTU S PLJUČNIM EDEMOMJanja Oman, 2025, not set Abstract: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Pljučni edem spada v urgentno stanje, pri katerem se kopiči tekočina v pljučih. To onemogoči izmenjavo plinov, kar vodi v dihalno stisko. Medicinske sestre imajo pri obravnavi pomembno vlogo, saj so izobražene, da zgodaj prepoznajo simptome, izvajajo ustrezne ukrepe ter na koncu ob odpustu izobrazijo paciente in svojce. Raziskava se osredotoča na zdravstveno nego pacientov s pljučnim edemom. Preučuje znanja in usposobljenost izvajalcev zdravstvene nege, izvajanje nujnih ukrepov, organizacijske in sistemske ovire, komunikacijo znotraj tima, izobraževanje pacientov ter svojcev, potrebe po dodatnem izobraževanju ter predloge o izboljšanju kakovosti oskrbe.
Metoda: Raziskava je bila narejena na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. V intervjuju je sodelovalo deset diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih zdravstvenikov iz primarnega, sekundarnega in terciarnega zdravstvenega varstva. Analizirani pa so bili tudi sekundarni viri s pomočjo strokovne literature.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege najpogosteje prepoznajo pljučni edem po težkem dihanju, tahikardiji, nizki saturaciji, modrikavosti ter penečem rožnatem ali belkastem izmečku. Ukrepi, ki jih izvajajo, vključujejo sedeči ali polsedeči položaj, aplikacijo kisika (najpogosteje prek OHIO maske), aplikacijo diuretikov, morfija in nitroglicerina. Uporabljajo pa tudi neinvazivno ventilacijo in monitoring. Med ovirami, ki onemogočajo učinkovito zdravstveno nego, so izpostavili kadrovsko nedohranjenost, slabo opremo, neizkušenost osebja ter neustrezno organizacijo dela. Potrdili pa so tudi potrebo po dodatnih izobraževanjih.
Razprava: Ugotovili smo, da je vloga medicinskih sester pri pacientih s pljučnim edemom ključna. Prve namreč prepoznajo znake poslabšanja in strokovno ukrepajo. Pokazala se je potreba po stalnem usposabljanju, boljši organizaciji ter opremi, ki jo potrebujejo za obravnavo takih pacientov. Pomembna pa je tudi edukacija pacienta ter svojcev, saj ima neposreden pomemben vpliv na obvladovanje bolezni po odpustu iz bolnišnice. Za obravnavo urgentnih stanj so nujni medsebojno sodelovanje in jasni protokoli posredovanja.
Keywords: pljučni edem, zdravstvena nega, komunikacija s pacientom, edukacija pacienta.
Published in ReVIS: 27.09.2025; Views: 199; Downloads: 22
 Full text (1,08 MB) |
232. PSIHOLOSKI IZZIVI OPRAVLJANJA VOJASKE SLUZBE V POVEZAVI Z DRUZINSKIM ZIVLJENJEMDaniela Osrajnik, 2025, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Vojaška služba predstavlja specifično okolje, ki vključuje številne psihološke obremenitve, kot so dolgotrajna odsotnost, izpostavljenost nevarnostim, omejena komunikacija z družino ter visoka stopnja odgovornosti. Te stresne okoliščine ne vplivajo le na posameznika, temveč tudi na njegovo družinsko življenje. Raziskave kažejo, da so pripadniki obrambnih sil in njihovi družinski člani bolj dovzetni za duševne motnje, kot so anksioznost, depresija in posttravmatska stresna motnja. Namen raziskave je bil proučiti vpliv vojaške službe na psihološko blagostanje pripadnikov Slovenske vojske ter njihovih družin in v kolikšni meri so ti seznanjeni z oblikami podpore, ki so jim na voljo.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen med pripadnike Slovenske vojske (n = 102). Vprašanja so se nanašala na zaznavanje psihološkega stresa, vpliv službe na družinsko življenje ter poznavanje oblik psihološke pomoči.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da večina anketirancev (n = 102) zaznava vojaško službo kot psihološko zahtevno, predvsem zaradi vpliva na odnose z družinskimi člani. Kljub temu večina ocenjuje svoje duševno zdravje kot stabilno, kar lahko nakazuje na učinkovite strategije obvladovanja stresa ali na prisotnost vojaške kulture, ki spodbuja samokontrolo in odpornost. Pokazalo se je tudi, da so pripadniki premalo seznanjeni z možnostmi psihološke podpore, ki jim je na voljo znotraj vojaškega sistema. Ta sklep temelji na podatkih, ki kažejo, da večina anketirancev ni znala natančno opredeliti obstoječih oblik pomoči, hkrati pa izraža nizko stopnjo zaupanja v obstoječe podporne programe. Razkorak med zaznavo možnosti razvoja duševnih motenj in dejanskim iskanjem pomoči nakazuje, da psihološka podpora ni dovolj prepoznavna ali dostopna, kar lahko izhaja iz stigme, pomanjkanja informacij ali nezadostne promocije programov znotraj vojaške skupnosti.
Razprava: Ključnega pomena za ohranjanje psihološkega zdravja pripadnikov Slovenske vojske in njihovih družin je zgodnje prepoznavanje znakov stresa ter dostopnost informacij o oblikah pomoči. Čeprav vojaški sistem vključuje strokovno podporo in programe za krepitev duševnega zdravja, bi bilo treba več pozornosti nameniti ozaveščanju in destigmatizaciji iskanja pomoči. Družinska dinamika je tesno povezana z uspešnim opravljanjem vojaške službe, zato je nujen celosten pristop, ki vključuje tudi podporo družinskim članom.
Keywords: vojaška služba, psihološki stres, družinsko življenje, duševno zdravje, Slovenska vojska.
Published in ReVIS: 27.09.2025; Views: 183; Downloads: 8
Full text (1,12 MB) |
233. Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacientke z endometriozoLucija Kerneža, 2025, not set Abstract: Endometrioza je kronična, hormonsko odvisna ginekološka bolezen, ki je vedno pogostejša in prizadene okoli 10-15 % žensk v rodnem obdobju. Pogosta posledica endometrioze je neplodnost, bolezen pa lahko bistveno vpliva na kakovost življenja žensk. Zaradi raznolikosti simptomov in zahtevnosti diagnostike je ključnega pomena pravočasno odkrivanje bolezni in celostna obravnava pacientk, pri čemer ima pomembno vlogo medicinska sestra. V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je vključeval diplomirane medicinske sestre, ki se pri svojem delu srečujejo s pacientkami z endometriozo in imajo več kot eno leto delovnih izkušenj na različnih deloviščih. V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, ki se dnevno srečujejo s pacientkami z endometriozo. Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri obravnavi tovrstnih pacientk, njihove naloge vključujejo informiranje pacientke o bolezni, podporo pri soočanju z neplodnostjo in bolečino ter spodbujanje pacientke k aktivnem sodelovanju v procesu zdravljenja. Poudarek je bil na pomenu empatije, strokovnosti in zdravstveni vzgoji. Terapevtski odnos med medicinsko sestro in pacientko z endometriozo ima bistveni vpliv na zadovoljstvo pacientke in njeno sodelovanje pri zdravljenju bolezni. Z raziskavo smo ugotovili, da celostna zdravstvena obravnava pacientke prispeva k boljšemu obvladovanju bolezni in večji kakovosti življenja posameznice. Ključno vlogo pri tem ima diplomirana medicinska sestra, ki s svojim specifičnim znanjem o endometriozi in razumevanju kompleksnosti bolezni nudi učinkovito pomoč. Skrbi za ustrezno zdravstveno vzgojo in informiranost pacientke o bolezni, morebitnih posledicah endometrioze in različnih metodah zdravljenja. Pri tem pacientko motivira in spodbuja k sodelovanju pri procesu zdravljenja in sprejemanju zdravega načina življenja. S terapevtskim odnosom do pacientke prispeva k občutku slišanosti in sprejetosti, kar pomembno zmanjša pacientkino čustveno stisko. Medicinska sestra ima prav tako pomembno vlogo pri pacientkah, ki se zaradi endometrioze borijo z neplodnostjo in temelji na čustveni opori, razumevanju in odprti ter iskreni komunikaciji.
Keywords: endometrioza, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, terapevtski odnos, neplodnost
Published in ReVIS: 27.09.2025; Views: 145; Downloads: 10
Full text (908,45 KB) |
234. Psihosocialna obravnava otrok z antisocialnimi tendencami: zgodnje prepoznavanje in intervencijeNina Čeh, 2025, not set Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na psihosocialno obravnavo otrok z antisocialnimi tendencami, pri čemer je poudarek na zgodnjem prepoznavanju in intervencijah. Antisocialne značilnosti, kot so impulzivnost, agresija, manipulativnost in pomanjkanje empatije, se lahko pojavijo že v zgodnjem otroštvu in brez ustrezne obravnave privedejo do nastanka antisocialne osebnostne motnje. Namen naloge je bil razviti primerne smernice, ki lahko strokovnim delavcem, učiteljem in staršem pomagajo pri boljšem prepoznavanju in učinkovitejšem nudenju podpore otrokom z antisocialnimi vedenjskimi značilnostmi. V teoretičnem delu so opisani vedenjski in čustveni vzorci, značilni za antisocialno vedenje, opredeljeni so biološki, psihološki in socialni dejavniki tveganja, predstavljene pa so tudi že obstoječe intervencije in izzivi, s katerimi se strokovnjaki pogosto srečujejo pri delu s tovrstno populacijo otrok. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, izvedeni z delno strukturiranimi intervjuji z različnimi strokovnjaki (vzgojitelji, psihoterapevti, socialnimi delavci, pedagoškimi delavci), ki se pri svojem delu srečujejo z otroki z antisocialnimi težnjami. Ugotovitve kažejo, da so najpogostejši dejavniki tveganja neugodno družinsko okolje, zlorabe in zanemarjanje ter nevrološke posebnosti. Pri zgodnjem prepoznavanju so pomembni vedenjski znaki, kot so agresivnost, pomanjkanje empatije, kršenje pravil in nezmožnost odzivanja na čustvene dražljaje. Kot uspešne intervencijske metode so se izkazale struktura vsakdana, kognitivno vedenjski pristopi, vključevanje družine in nenehno sodelovanje s strokovnjaki iz različnih institucij. Na podlagi analize intervjujev in strokovne literature so bile oblikovane praktične smernice, ki vključujejo priporočila za zgodnje prepoznavanje, obravnavo, sodelovanje med različnimi institucijami in podporo strokovnim delavcem. Ugotovili smo, da je za uspešno obravnavo otrok z antisocialnimi tendencami ključno celostno delovanje, ki vključuje sistemske spremembe, zgodnjo diagnostiko in nenehno izobraževanje strokovnega kadra. Pomembno pozornost je treba posvetiti tudi preventivnemu delu in zgodnjemu prepoznavanju vedenjskih odklonov, saj to omogoča pravočasne intervencije in s tem zmanjšanje tveganja za razvoj antisocialne osebnostne motnje kasneje v odrasli dobi.
Keywords: antisocialnost, psihosocialna obravnava, prepoznavanje, intervencije, otroci
Published in ReVIS: 26.09.2025; Views: 154; Downloads: 4
Full text (1,37 MB) |
235. |
236. |
237. |
238. |
239. |
240. |
