251. |
252. Vpliv rusko-ukrajinskega konflikta na sistem finančnih podpor v kmetijstvu : magistrsko deloMarko Mele, 2026, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava vpliv rusko-ukrajinskega konflikta na sistem finančnih podpor v kmetijstvu v EU in Sloveniji. Posebni poudarek namenja sposobnosti prilagoditve skupne kmetijske politike in nacionalnim ukrepom za blaženje posledic krize. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako je vojna v Ukrajini vplivala na kmetijsko politiko, predvsem na področju finančnih pomoči kmetijstvu, ter oceniti uspešnost izbranega ukrepa izredne začasne podpore kmetom in MSP (ukrep M22). Raziskava je temeljila na kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih metod, pri čemer so bili preučeni različni pravni akti EU in nacionalni predpisi, programski dokumenti ter empirični podatki o dodeljenih sredstvih in upravičencih. V okviru empiričnega dela so bili analizirani podatki o izvedbi ukrepa M22 v Sloveniji in izvedena primerjalna analiza s podobnim ukrepom, ki ga je v istem letu izvedla Hrvaška. Ugotovljeno je bilo, da je rusko-ukrajinski konflikt na ravni EU povzročil pomembne prilagoditve v okviru SKP in s tem omogočil večjo prilagodljivost pri uporabi neporabljenih sredstev PRP 2014–2020. Prav tako so bili z začasnimi kriznimi okviri državnih pomoči narejeni določeni odmiki od strogih pravil državnih pomoči, ki izhajajo iz PDEU, kar je državam članicam omogočilo hitrejši odziv na krizo, saj se je trajanje postopkov odobritve državne pomoči s strani EK bistveno skrajšalo. Na nacionalni ravni pa je Slovenija uvedla vrsto finančnih ukrepov, s katerimi je pridelovalcem in predelovalcem v kmetijskem sektorju izplačala dobrih 37 milijonov evrov pomoči, od katerih je kar 77 % zagotovila iz nacionalnega proračuna. Ob tem je analiza ukrepa M22 pokazala relativno visoko stopnjo realizacije v delu, ki se nanaša na pomoč kmetijskim gospodarstvom, medtem ko je bila vključenost MSP bistveno nižja. Prav tako je bilo ugotovljeno, da regionalna porazdelitev sredstev v veliki meri sledi strukturnim značilnostim kmetijskega sektorja. Raziskava prispeva k celovitejšemu razumevanju delovanja sistema finančnih podpor v kmetijstvu v kriznih razmerah, saj združuje pravno, programsko in empirično analizo. Dodatno vrednost prinaša primerjalna analiza s Hrvaško, ki je izpostavila pomen nacionalnih pristopov pri uspešnosti ukrepov.
Keywords: skupna kmetijska politika, rusko-ukrajinski konflikt, finančne podpore, razvoj podeželja, državne pomoči, ukrep M22, kmetijstvo, krizni ukrepi
Published in ReVIS: 13.07.2026; Views: 299; Downloads: 13
 Full text (1,36 MB) |
253. |
254. Ozaveščenost starejših oseb o hipertenziji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNika Kumperščak, 2026, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo obravnava arterijsko hipertenzijo pri starejših osebah, vključno z njenimi vrstami, dejavniki tveganja, simptomi in možnimi zdravstvenimi posledicami. Posebna pozornost je namenjena metodam merjenja krvnega tlaka ter nefarmakološkim in farmakološkim pristopom zdravljenja. Poudarjena je tudi vloga medicinskih sester pri podpori bolnikom in ozaveščanju starejših. Metodologija: Raziskava je kvantitativna in je temeljila na anketiranju 100 starejših oseb iz doma starejših občanov in lokalne skupnosti. Podatki so bili zbrani s strukturiranim vprašalnikom in analizirani z opisno statistiko. Pred raziskavo je bila izvedena pilotna študija, ki je potrdila ustreznost vprašalnika. Anketiranje je bilo anonimno in prostovoljno, pri čemer je bila zagotovljena pomoč pri izpolnjevanju. Rezultati: Rezultati so pokazali, da 67 % anketiranih meni, da pozna znake in simptome arterijske hipertenzije ter dejavnike tveganja. Več kot 69 % anketiranih si krvni tlak meri vsak dan, kar kaže na visoko stopnjo samokontrole. Znanje o nefarmakoloških ukrepih je bilo večinoma dobro, glavni vir informacij pa so zdravstveni delavci. Razprava: Rezultati poudarjajo pomembnost zdravstvene vzgoje in vloge medicinskih sester pri izboljšanju ozaveščenosti in samostojnosti starejših bolnikov. Priporočljivo je nadaljnje razvijanje ciljno usmerjenih izobraževalnih programov, ki bodo povečali zdravstveno pismenost starejših oseb.
Keywords: arterijska hipertenzija, merjenje krvnega tlaka, starejši ljudje, zdravljenje krvnega tlaka, vloga medicinske sestre
Published in ReVIS: 13.07.2026; Views: 2576; Downloads: 105
Full text (3,31 MB) |
255. Biometrični podatki v policijskih postopkih : načelo sorazmernosti in vprašanje hrambeLuka Mlakar, 2026, master's thesis Abstract: Hramba biometričnih podatkov, zlasti DNK profilov, predstavlja eno najobčutljivejših področij sodobnega policijskega delovanja, saj neposredno posega v pravico posameznika do varstva osebnih podatkov in spoštovanja zasebnega življenja. Razvoj forenzičnih tehnologij in širitev policijskih evidenc sta bistveno povečala učinkovitost kazenskega pregona, hkrati pa odprla pomembna ustavnopravna in človekovo pravna vprašanja glede dopustnosti, časovne razsežnosti in nadzora nad hrambo biometričnih podatkov. V zadnjem desetletju so k zaostritvi teh vprašanj odločilno prispevale sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije, ki so postavile stroge standarde sorazmernosti in individualizacije posegov. Namen magistrskega dela je analizirati pravno ureditev hrambe DNK in drugih biometričnih podatkov v policijskih evidencah v Republiki Sloveniji ter presoditi njeno skladnost z ustavnimi zahtevami in evropskimi pravnimi standardi. Poseben poudarek je namenjen načelu sorazmernosti, razlikovanju med obsojenimi in neobsojenimi osebami ter vprašanju časovne omejenosti hrambe in možnosti izbrisa podatkov. Raziskava temelji na kombinaciji pravne analize, primerjalno pravne metode in empiričnega pregleda zakonodajnih sprememb. V okviru pravne analize je obravnavana veljavna slovenska zakonodaja, zlasti novela Zakona o nalogah in pooblastilih policije, v primerjalnem delu pa je analizirana sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije, s poudarkom na primerih iz Združenega kraljestva, Francije, Bolgarije in drugih držav. Empirični del se osredotoča na razloge za zakonodajne spremembe ter vpliv sodne prakse in priporočil nadzornih institucij na oblikovanje nove ureditve. Ugotovitve magistrskega dela kažejo, da je nova slovenska ureditev hrambe biometričnih podatkov bistveno izboljšala varstvo pravic posameznikov, zlasti z uvedbo diferenciranih rokov hrambe in odpravo avtomatične ter dolgotrajne hrambe podatkov neobsojenih oseb. Kljub temu ostajajo odprta vprašanja glede dejanskega izvajanja individualne presoje sorazmernosti, učinkovitosti mehanizmov izbrisa ter organizacijskih in informacijskih izzivov pri upravljanju policijskih evidenc. Magistrsko delo potrjuje, da dopustnost hrambe DNK podatkov ni odvisna zgolj od obstoja zakonske podlage, temveč predvsem od kakovosti pravne ureditve, ki mora zagotavljati časovno omejenost, možnost pregleda in izbrisa ter učinkovite procesne varovalke. Hramba biometričnih podatkov mora zato vzpostavljati pravično ravnovesje med legitimnimi interesi kazenskega pregona in varstvom informacijske zasebnosti posameznika.
Keywords: biometrični podatki, hramba DNK podatkov, policijske evidence, načelo sorazmernosti, Evropsko sodišče za človekove pravice
Published in ReVIS: 13.07.2026; Views: 313; Downloads: 5
Full text (716,05 KB) |
256. Vloga sodne prakse pri oblikovanju mednarodni[h] okoljskih standardov : magistrsko deloKatja Hančič Mlinarić, 2026, master's thesis Abstract: Podnebne spremembe predstavljajo enega največjih globalnih izzivov sodobnega časa, pri čemer se vloga prava pri njihovem obvladovanju vse bolj krepi. Tradicionalno so bili podnebni ukrepi v veliki meri rezultat političnih dogovorov in mednarodnih pogajanj, v zadnjih letih pa vse bolj pomembno vlogo pri oblikovanju pravnih standardov na tem področju prevzemajo tudi sodišča. Namen raziskave je preučiti, kako aktualna sodna praksa prispeva k razvoju mednarodnih okoljskih standardov ter kakšen vpliv imajo podnebni sodni postopki na razumevanje odgovornosti držav in mednarodnih korporacij v kontekstu podnebnih sprememb. Raziskava temelji na normativni analizi pravnih virov, ki vključuje analizo primarnih pravnih virov, mednarodnih pravnih dokumentov, relevantne znanstvene literature ter sodne prakse. V analitičnem delu so bili podrobneje obravnavani trije izbrani sodni primeri, ki ponazarjajo različne pravne pristope k vprašanju podnebne odgovornosti. Analiza se osredotoča na razlago temeljnih načel mednarodnega okoljskega prava, povezavo med podnebnimi spremembami in človekovimi pravicami ter na razvoj standardov dolžne skrbnosti in preprečevanja okoljske škode. Rezultati raziskave kažejo, da sodna praksa pomembno prispeva k razvoju mednarodnih okoljskih standardov. Sodišča z razlago obstoječih pravnih pravil krepijo pomen znanstvenih dognanj pri presoji podnebnih ukrepov, utrjujejo mednarodno pravna načela in vse bolj povezujejo varstvo okolja z varstvom temeljnih človekovih pravic. Ob tem se kaže tudi širitev procesne upravičenosti in večja vloga civilne družbe pri uveljavljanju podnebne odgovornosti. Raziskava ugotavlja, da sodni postopki ne ustvarjajo novega prava v klasičnem pomenu, temveč pomembno prispevajo k razjasnjevanju in utrjevanju obstoječih pravnih obveznosti držav in drugih akterjev. Njihov vpliv se kaže postopno, skozi razvoj sodne prakse, zakonodajne spremembe in krepitev mednarodnega sodelovanja. Sodna praksa tako postaja vse bolj pomemben dejavnik pri oblikovanju pravnega odziva na podnebne spremembe ter hkrati prispeva k razvoju sodobne okoljske diplomacije, kar lahko pomembno vpliva tudi na nadaljnji razvoj pravnega okvira varstva okolja in podnebnih politik v Sloveniji.
Keywords: mednarodno okoljsko pravo, načela mednarodnega okoljskega prava, podnebne spremembe, sodna praksa, okoljska diplomacija, človekove pravice, mednarodni okoljski standardi, podnebna odgovornost, dolžna skrbnost
Published in ReVIS: 13.07.2026; Views: 327; Downloads: 7
Full text (1,27 MB) |
257. Pravne praznine v zastareli zakonodaji : doktorska disertacijaBlaž Marinčič Udvanc, 2026, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija obravnava pravne praznine zaradi zastarele zakonodaje. Struktura doktorske disertacije je razdeljena na teoretični del in raziskovalni del, ki je razdeljen na dve raziskavi. V teoretičnem delu se je oblikovalo koncept pravne praznine, ki nastane zaradi zastarele zakonodaje. Znotraj tega koncepta se je preučevalo veljavne predpise, ki nimajo več učinkovitih pravnih učinkov. Prvi del raziskave je posvečen analizi primerov iz različnih držav, kjer je bilo opaženo, da zaradi zastarele zakonodaje nastajajo pravne praznine. V tem delu raziskave se je ugotavljalo okoliščine, ki botrujejo nastanku zastarele zakonodaje, ki je razlog za nastanek pravne praznine. Prvemu delu z analizo primerov je sledil drugi del raziskave z analizo sodnih odločb. Na podlagi opravljene analize sodnih odločb je bilo ugotovljeno, da med sodišči obstaja podobnost glede soočanja s problematiko pravnih praznin, ki so nastale zaradi zastarele zakonodaje. Ugotovljeno je bilo, da sodišča uporabljajo dva načina reševanja omenjene problematike, nadalje pa je bilo znotraj vsakega od načinov ugotovljeno, da je sestavljen iz treh korakov, ki so razvidni iz obrazložitev sodnih odločb in so skupni reševanju tovrstnih pravnih praznin. Prvi ugotovljeni način reševanja je bil poimenovan doktrina treh korakov, drugi pa je bil poimenovan invertirana doktrina treh korakov. Prvi se začne z ugotovitvijo sodišča o obstoju pravne praznine in konča z ugotovitvijo okoliščine za zastarelost ureditve, drugi pa se začne iz obratne smeri, in sicer z ugotavljanjem sodišča, kaj je okoliščina, ki je povzročila zastarelost, konča pa se s tretjim korakom potrditve pravne praznine. Obema doktrinama je skupen drugi korak, ki predstavlja ugotovitev razloga obstoja zastarelosti zakonodajne ureditve. Skozi rezultate opravljene raziskave je bil izoblikovan nov pravni pojem, ki je bil poimenovan temporalno impeditivna pravna praznina. Doktorska disertacija je teoretično in empirično utemeljila obstoj takšne pravne praznine in ugotovila način, kako sodišča rešujejo to problematiko. Rezultati obeh analiz so po opravljeni sintezi pokazali, da zastarela zakonodajna ureditev lahko povzroči nastanek takšne pravne praznine.
Keywords: pravna praznina, zastarela zakonodaja, pravni učinki, pravna veljavnost, pravni okvir
Published in ReVIS: 13.07.2026; Views: 284; Downloads: 5
Full text (2,41 MB) |
258. Uporaba brezpilotnih zrakoplovov v policijske namene in zakonske omejitve : magistrsko deloBarbara Mežnarič, 2026, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava pravno ureditev uporabe brezpilotnih zrakoplovov v policijske namene v Sloveniji in Belgiji ter analizira vpliv teh ureditev na operativno delovanje policije in varstvo temeljnih pravic posameznika. Raziskava izhaja iz spoznanja, da hiter tehnološki razvoj brezpilotnih sistemov odpira nova varnostna, pravna in etična vprašanja zlasti glede zakonitosti, sorazmernosti in nadzora nad posegi v zasebnost. Namen raziskave je bil primerjalno proučiti pravni okvir obeh držav, oceniti njegovo učinkovitost z vidika varnosti in varstva osebnih podatkov ter analizirati vpliv pravnih pristopov na operativne postopke policije. Raziskava temelji na kombinaciji pravne analize nacionalne in evropske zakonodaje, primerjalno-pravnega pristopa ter empirične metode polstrukturiranih intervjujev s strokovnima predstavnikoma obeh policijskih sistemov. Ugotovitve kažejo, da se slovenski in belgijski model razlikujeta predvsem v regulatorni filozofiji. Belgijski sistem temelji na specializirani regulaciji in formaliziranem upravljanju tveganj z večnivojskim institucionalnim nadzorom, medtem ko slovenski model uporabo brezpilotnih zrakoplovov integrira v obstoječi sistem policijskih pooblastil ter poudarja ustavnopravno zadržanost in načelo sorazmernosti. Razlike v pravni ureditvi se neposredno odražajo v operativni praksi in obsegu preventivne uporabe tehnologije. Raziskava še ugotavlja, da evropski letalski pravni okvir zagotavlja tehnično harmonizacijo, medtem ko policijsko operativni vidik ostaja v pristojnosti držav članic. Popolna unifikacija ni realna, možna pa je postopna konvergenca minimalnih standardov. Delo prispeva k poglobljenemu razumevanju razmerja med tehnološkim razvojem, varnostjo in varstvom človekovih pravic ter ponuja usmeritve za nadaljnji razvoj zakonite in sorazmerne uporabe brezpilotnih zrakoplovov v policijskih postopkih.
Keywords: brezpilotni zrakoplovi, policija, varstvo zasebnosti, sorazmernost, harmonizacija pravil EU, zakonodaja, varnost
Published in ReVIS: 13.07.2026; Views: 343; Downloads: 7
Full text (1,06 MB) |
259. Model stanovanjske oskrbe pripadnikov romske skupnosti : doktorska disertacijaAndrej Sluga, 2026, doctoral dissertation Abstract: Romi so ena največjih etničnih manjšin v Evropi, v Sloveniji pa tvorijo heterogeno skupnost, katere pripadniki večinoma živijo v romskih naseljih, ki so specifičen prostorski in družbeni pojav. Doktorska disertacija obravnava vprašanje stanovanjske oskrbe romske skupnosti v Sloveniji ter se osredotoča na preplet pravnih, institucionalnih, demografskih, prostorskih in socialnih vidikov, ki so ključni za dolgoročno reševanje bivanjskih potreb te skupnosti. Namen disertacije je proučiti dinamiko razvoja in rasti romskih naselij ter razviti normativno, empirično in socialno utemeljen model stanovanjske oskrbe, ki presega zgolj formalno legalizacijo romskih naselij ter vključuje individualizirane in trajnostne bivanjske rešitve. V teoretičnem delu so analizirani domači in mednarodnopravni viri, sodna praksa ter znanstvena literatura, pri čemer so posebej obravnavana vprašanja pravice do primernega bivališča in pomena javne, zlasti socialne infrastrukture. Empirični del temelji na analizi dolgoletnih aktivnosti Mestne občine Krško, vezanih na legalizacijo romskih naselij, predvsem naselja Kerinov Grm, na kvantitativni analizi demografskih kazalnikov ter na analizi anket, izvedenih med prebivalci romskih naselij in občinami, v katerih živijo pripadniki romske skupnosti. Na podlagi demografskih kazalnikov sta bila oblikovana modela projekcij, ki kažeta izrazito demografsko rast in posledično bistveno povečano potrebo po novih stanovanjskih enotah. Ta bo v bližnji prihodnosti presegla prostorske in funkcionalne zmogljivosti obravnavanega naselja. Predlagani model stanovanjske oskrbe vključuje analizirane demografske in finančne predpostavke, bivanjske preference prebivalcev ter pravne podlage. Hkrati opozarja na pomen dolgoročne stabilnosti državnih virov in dosledne državne politike do lokalnih skupnosti z romsko populacijo, ob hkratnem oblikovanju jasnih ter dejansko izvrševanih pravnih podlag. Predstavljene so tudi omejitve širitve obstoječih naselij, zapletenost umeščanja novih ter tveganja nekritične razselitve, kar poudarja potrebo po celovitem, interdisciplinarnem in medinstitucionalnem pristopu. Disertacija prispeva k znanosti z oblikovanjem metodološko in empirično utemeljenega modela ter smernic za oblikovanje politik na področju urejanja romskih naselij, ki bodo omogočile integracijo te v vseh pogledih marginalizirane skupnosti.
Keywords: Romi, romska skupnost, romska naselja, demografija, rodnost, rast prebivalstva, legalizacija, stanovanjska oskrba
Published in ReVIS: 13.07.2026; Views: 286; Downloads: 10
Full text (7,44 MB) |
260. Kriza na Bližnjem vzhodu : pravno, humanitarno in politično vprašanje izraelsko-palestinskega konflikta v 21. stoletjuAlmedina Sinanović, 2026, undergraduate thesis Abstract: Izraelsko-palestinski konflikt je dolgotrajna politična, humanitarna in zgodovinska kriza. Čeprav se dogaja le na območju Palestine in Izraela, ta problem vpliva na celoten svet. Zaradi nerešenega problema tj. vprašanja ozemlja držav že od druge svetovne vojne prihaja do pravnopolitičnih nestabilnosti med drugimi državami. Glavni problem je predvsem izvajanje vojaških operaciji, ki bi jih bilo možno opredeliti kot kršitve mednarodnega humanitarnega prava (zlasti glede zaščite civilistov). Posebno vprašljiva so ravnanja med vojaškimi cilji in civilnim prebivalstvom, saj vzbujajo dvom o načelu sorazmernosti. Zahodni breg, Vzhodni Jeruzalem in Gaza so ozemlja, ki jih je Izrael zasedel med vojno leta 1967. Izraelska prisotnost na Zahodnem bregu, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, velja po mednarodnem pravu za vojaško okupacijo. Mednarodne institucije so sprejele več stališč in ukrepov glede konflikta. Med najpomembnejšimi je svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča iz leta 2004, ki je razglasilo gradnjo izraelskega zidu na okupiranem ozemlju za kršitev mednarodnega prava, saj posega v življenje palestinskih civilistov in zaradi tega nastaja aneksija. V osrednjem delu so predstavljeni trenutni dogodki, ki pričajo o vprašljivem načinu reševanja spora. Bistveni pomen dela je prikazati, zakaj obstajajo domneve o najhujših zločinih in na kakšen način se le-te kažejo. Kljub obširni mednarodnopravni regulativi in številnim političnim pobudam trajna rešitev ostaja neuresničena predvsem zaradi neenotnosti mednarodne skupnosti in nepopustljivih nacionalnih interesov obeh strani.
Keywords: Izrael, Palestina, Hamas, genocid, rimski statut, mednarodno pravo, človekove pravice, mednarodne organizacije, mednarodno kazensko sodišče, okupacija
Published in ReVIS: 13.07.2026; Views: 339; Downloads: 9
Full text (707,86 KB) |
