251. Vpliv in učinkovitost ritmičnih zvočnih spodbud na motorične funkcije bolnikov s parkinsonovo boleznijo – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNejc Fideršek, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Parkinsonova bolezen je najpogostejša nevrodegenerativna motnja gibanja, ki jo spremljajo številni motorični in nemotorični simptomi. Ker zdravilo za to bolezen še ne obstaja, trenutni načini zdravljenja pa so usmerjeni predvsem v blaženje simptomov, so se poleg fizioterapije pojavili tudi številni konzervativni pristopi k obravnavi problematike te skupine bolnikov. Enega izmed teh predstavljajo tudi ritmične zvočne spodbude, ki s svojim vplivom na slušni center aktivirajo motorične nevrone ter na ta način pripomorejo k sinhronizaciji gibanja telesa. Metoda: V diplomskem delu smo uporabili kvalitativno sistemsko analizo. V teoretičnem delu smo z deskripcijo, komparacijo in kompilacijo pregledali obstoječo literaturo. V empiričnem delu smo s pomočjo analitične indukcije ter analize in sinteze raziskav proučili vpliv in učinkovitost ritmičnih zvočnih spodbud pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Vključene raziskave so bile ocenjene z lestvico PEDro, podatki pa so bili zbrani in predstavljeni s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: Ugotovitve kažejo pozitivne učinke ritmičnih zvočnih spodbud pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Pomembno vplivajo na izboljšanje kakovosti hoje, podaljšanje dolžine koraka, povečanje hitrosti hoje ter zmanjšanje pojava zamrznitev med hojo. Pozitivne posledice pa so bile zaznavne tudi na področju ravnotežja in osnovnih motoričnih funkcij. Razprava: Ritmične zvočne spodbude predstavljajo obetavno rehabilitacijsko metodo za bolnike s Parkinsonovo boleznijo. Dokazano vplivajo na izboljšanje hoje in ravnotežja ter zmanjšanje motenj gibanja. Navedeno podpira vključitev tega pristopa v vsakdanjo klinično prakso obravnave bolnikov s Parkinsonovo boleznijo. Priporočljivi sta uporaba v kombinaciji z drugimi terapevtskimi pristopi ter individualna prilagoditev glede na potrebe posameznika, ob hkratni uvedbi standardiziranega protokola obravnave. Ključne besede: Parkinsonova bolezen, ritmična zvočna spodbuda, glasbena spodbuda, rehabilitacija, metronom Objavljeno v ReVIS: 28.11.2025; Ogledov: 221; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,29 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
252. UPORABNOST FUNKCIONALNE ELEKTRIČNE STIMULACIJE PRI PACIENTIH PO MOŽGANSKI KAPINeža Munih, 2025, diplomsko delo Opis: KLJUČNE INFORMACIJE O DELU
MUNIH, Neža: Uporabost fukcionalne električne stimulacije pri pacientih po možganski kapi
Uvod in namen: Funkcionalna električna stimulacija (FES) je terapevtska metoda, ki uporablja zunanji električni tok za krčenje mišic z ohranjeno inervacijo. Pri pacientih po možganski kapi se FES uporablja za spodbujanje ciljnih gibov in izboljšanje gibalnih funkcij zgornjih in spodnjih okončin. Metode: Izveden je bil sistematični pregled znanstvene literature v bazah PubMed, ScienceDirect, viri knjižnice Fizioterapevtike. Rezultati: V analizo je bilo vključenih 19 raziskav s hipotezo, da bodo pacienti po možganski kapi z uporabo FES, dosegli izboljšanje gibalnih funkcij zgornjih in spodnjih okončin. Rezultati kažejo, da FES pomembno prispeva k izboljšanju motoričnih sposobnosti, zlasti v zgodnjih fazah rehabilitacije, ko je nevroplastičnost najizrazitejša, njena učinkovitost pa se poveča pri hkratni stimulaciji več mišičnih skupin in kombinaciji z drugimi terapevtskimi pristopi. Uporabnost: Rezultati so uporabni za oblikovanje kliničnih priporočil o učinkoviti rabi FES pri rehabilitaciji po možganski kapi. Omejitve: Metodološka raznolikost, različni protokoli, kratko trajanje študij in neenotni stimulacijski parametri omejujejo prenos rezultatov v prakso. Ključne besede: funkcionalna električna stimulacija, možganska kap, padajoče stopalo, spodnje in zgornje okočine, rehabilitacija.
Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; leto 2025, Fizioterapevtika, 28 (48) str., 3 pregl., 4 sl., 63 vir. Mentor (G.Omejec), Recenzentka (F. Kresal) Ključne besede: Ključne besede: funkcionalna električna stimulacija, možganska kap, padajoče stopalo, spodnje in zgornje okočine, rehabilitacija. Objavljeno v ReVIS: 27.11.2025; Ogledov: 222; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,05 MB) |
253. Uporabnost pliometrične vadbe v fizioterapevtski obravnaviPia Šneperger, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali uporabnost pliometrične vadbe v fizioterapevtski obravnavi. Namen diplomske naloge je bil pregledati literaturo o uporabnosti pliometrične vadbe v fizioterapevtski praksi. Cilj diplomske naloge pa je bila sestava priporočil o uporabnosti pliometrične vadbe v fizioterapevtski praksi. Prav tako smo si zastavili hipotezo, ki pravi, da je pliometrična vadba uporabna metoda v fizioterapevtski praksi. S pregledom literature smo potrdili zastavljeno hipotezo, da je pliometrična vadba učinkovita in koristna metoda v fizioterapevtski praksi, saj pozitivno vpliva na razvoj mišične moči, koordinacije, ravnotežja in funkcionalne zmogljivosti posameznikov. Pliometrično vadbo je treba uvajati postopoma, najprej z vajami za stabilizacijo in ravnotežje, nato pa z dinamičnimi in eksplozivnimi gibi, pri čemer se intenzivnost
prilagaja posameznikovi telesni pripravljenosti in stopnji rehabilitacije. Ključna sta pravilna tehnika in strokovni nadzor, da se zagotovi varna izvedba in zmanjša tveganje
za poškodbe, zlasti pri skokih in pristankih. Pri načrtovanju vadbe je treba upoštevati individualne značilnosti, kot so starost, telesna teža in stopnja poškodbe, pri čemer visoko intenzivna vadba ni primerna za otroke, mlajše od 16 let in zahteva posebno previdnost
pri posameznikih s čezmerno telesno težo. Pliometrične vaje so učinkovite pri rehabilitaciji poškodb kolenskih in gleženjskih vezi, saj izboljšujejo stabilizacijo sklepov
in zmanjšujejo tveganje za ponovne poškodbe, poleg tega pa prispevajo k preprečevanju poškodb z izboljšanjem mišične moči, propriocepcije in koordinacije. Izboljšujejo tudi
ravnotežje in hitrost stabilizacije sklepov, kar je še posebej pomembno pri starejših posameznikih, saj zmanjšujejo tveganje za padce. Redna vključitev teh vaj v
rehabilitacijske programe izboljšuje funkcionalno gibljivost, zmanjšuje tveganje za poškodbe ter pomembno prispeva k višji kakovosti življenja. V prihodnosti bi bilo
smiselno narediti več raziskav o pliometrični vadbi, saj je literature na to temo zelo malo, zaradi česar je težje oblikovati jasne smernice. Ključne besede: Pliometrična vadba, fizioterapija, uporabnost, priporočila Objavljeno v ReVIS: 27.11.2025; Ogledov: 229; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,93 MB) |
254. Učinkovitost promocije zdravja za opuščanje kajenja med delavci v domovih za ostareleHana Ana Meglič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kajenje je eden največjih javnozdravstvenih problemov, saj je vodilni preprečljivi vzrok prezgodnje umrljivosti in številnih kroničnih bolezni. Promocija zdravja na delovnem mestu spodbuja zdrav življenjski slog in opuščanje kajenja, še posebej v ustanovah, kot so domovi za ostarele, kjer so zaposleni pogosto izpostavljeni večjim obremenitvam. Namen raziskave je bil preučiti učinkovitost promocije zdravja na delovnem mestu pri opuščanju kajenja ter stališča zaposlenih o obstoječih strategijah in možnostih izboljšav.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 100 zaposlenih v domovih za ostarele. Sekundarni podatki so bili pridobljeni z analizo domače in tuje literature ter bibliografskih baz podatkov (Cobiss, PubMed, Google Učenjak). Podatki so bili obdelani s programom Microsoft Excel in predstavljeni v tabelah in grafih.
Rezultati: Med anketiranimi zaposlenimi v domovih za ostarele jih 47 % (47) redno kadi, 9 % (9) občasno, medtem ko jih 44 % (44) ne. Skupno je 38 % (38) zaposlenih že poskušalo prenehati kaditi, pri čemer je bila polovica pri tem uspešna. Struktura vzorca po doseženi izobrazbi kaže, da je imela večina anketiranih srednješolsko izobrazbo (59 % (59)), sledijo visokošolsko oziroma univerzitetno izobraženi (26 % (26)), višješolsko oziroma višjo strokovno izobrazbo je imelo 10 % (10) sodelujočih, magisterij pa 4 % (4), medtem ko je osnovnošolsko izobrazbo navedel 1 % vprašanih. Rezultati raziskave kažejo, da zaposleni pozitivno vrednotijo pomen promocije zdravja pri izboljšanju delovne klime (AS = 3,73, SD = 1,09) in motivaciji (AS = 3,51, SD = 1,15), hkrati pa zaznavajo pomanjkanje konkretnih spodbud (AS = 1,99, SD = 0,99) ter strokovne podpore za opuščanje kajenja (AS = 2,06, SD = 1,10). Najvišje izraženo je bilo prepričanje, da bi prenehanje kajenja pomembno izboljšalo zdravje zaposlenih (AS = 4,02, SD = 1,13).
Razprava: Rezultati raziskave potrjujejo, da zaposleni v domovih za ostarele prepoznavajo pomen promocije zdravja, vendar obstoječe aktivnosti niso dovolj usmerjene v podporo pri opuščanju kajenja. Največji manko je zaznan pri sistematičnih spodbudah, strokovni pomoči in dostopnih programih, kar omejuje učinkovitost ukrepov. Predlogi zaposlenih vključujejo več delavnic, ozaveščevalne aktivnosti, sistemske ukrepe (npr. podražitev cigaret, strožje omejitve) in individualno svetovanje. Raziskava poudarja potrebo po celostnem pristopu, ki združuje strokovno podporo, ozaveščanje in motivacijske spodbude za izboljšanje učinkovitosti promocije zdravja in zmanjšanje razširjenosti kajenja med zaposlenimi. Ključne besede: promocija zdravja, kajenje, zaposleni, domovi za ostarele, opuščanje kajenja Objavljeno v ReVIS: 26.11.2025; Ogledov: 218; Prenosov: 2
Celotno besedilo (940,93 KB) |
255. Učinkovitost vadbe hoje z navidezno resničnostjo pri bolnikih po možganski kapi – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaZarja Radulović, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: možganska kap (MK) je eden glavnih vzrokov za dolgotrajno invalidnost. Med njenimi najpogostejšimi posledicami je motnja hoje, ki zahteva usmerjeno in intenzivno rehabilitacijo. V zadnjih letih se na tem področju uveljavlja uporaba tehnologije navidezne resničnosti (NR), kot dopolnilo konvencionalni fizioterapiji. NR omogoča varno, ponavljajočo, motivacijsko in individualno prilagojeno vadbo ter spodbuja procese nevroplastičnosti in motoričnega učenja. Namen diplomskega dela je preučiti vrste, uporabnost, učinkovitost in vpliv NR na vadbo hoje po MK. Metode: izveden je bil sistematičen pregled literature. Vključenih je bilo devet randomiziranih kontroliranih raziskav. Za oceno metodološke kakovosti je bila uporabljena PEDro lestvica, izbor člankov pa je prikazan v PRISMA diagramu poteka. Rezultati: rezultati pregleda literature kažejo, da uporaba tehnologije NR pri vadbi hoje po MK statistično značilno prispeva k izboljšavam v prostorsko-časovnih parametrih hoje. V nekaterih raziskavah je bil ugotovljen tudi pozitiven vpliv na ravnotežje in funkcionalno mobilnost, kar potrjuje potencial te metode kot dopolnitve konvencionalni fizioterapiji. Razprava: največjo učinkovitost so dosegli intenzivni programi, ki so združevali vadbo hoje z NR, s ciljno usmerjenimi nalogami in povratno informacijo o biomehaniki hoje. Nekatere oblike NR so bile enako učinkovite kot primerjane konvencionalne intervencije, hkrati pa so ponujale dodatne prednosti, kot so motivacija, interaktivnost in individualizacija. Potopitvene oblike so se izkazale za učinkovitejše, a se kljub temu priporoča vključitev NR v celostni rehabilitacijski program. Izzivi ostajajo v raznolikosti protokolov, majhnih vzorcih in pomanjkanju dolgoročnega spremljanja učinkov. Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija hoje, navidezna resničnost, fizioterapija, tehnologija navidezne resničnosti Objavljeno v ReVIS: 26.11.2025; Ogledov: 267; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,39 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
256. Stopnja hallux valgusne deformacije in njena povezanost s kakovostjo življenja žensk srednjih let v SlovenijiKatarina Jovanović, 2025, diplomsko delo Ključne besede: hallux valgus, bunion, bolečina, kakovost življenja, MFPDI, NRS, »instrument« za samoocenjevanje morebitnega nagiba palca, konservativna obravnava hallux valgusa, deformacije Objavljeno v ReVIS: 26.11.2025; Ogledov: 262; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,87 MB) |
257. |
258. |
259. |
260. |