251. Prevalenca stresne urinske inkontinence in ozaveščenost o vadbi mišic medeničnega dna po vaginalnem porodu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaAna Rauter, 2025, diplomsko delo Opis: Nosečnost ter vaginalni porod v nekaterih primerih vodita do različnih disfunkcij medeničnega dna, med katerimi se pogosto pojavlja stresna urinska inkontinenca. Pojavnost stresne urinske inkontinence negativno vpliva na kakovost življenja žensk v poporodnem obdobju, zato je izvajanje vadbe mišic medeničnega dna ključnega pomena. Koncept vadbe temelji na izboljšanju mišične moči in vzdržljivosti, kar vodi do zmanjšane verjetnosti pojava in lajšanja simptomov stresne urinske inkontinence. Raziskava, izvedena v sklopu diplomskega dela, je temeljila na anketiranju 196 žensk, ki so ustrezale vnaprej določenim vključitvenim kriterijem. S statistično analizo podatkov smo ugotovili, da se je 73 % anketirank po porodu vsaj nekajkrat na mesec soočalo s stresno urinsko inkontinenco. Incidence uhajanja urina pa so ključno vplivale na nižjo kakovost življenja. Med drugim se je z višjo starostjo ob vaginalnem porodu, številom porodov ter poškodbo presredka med porodom, povečevala sama verjetnost pojava stresne urinske inkontinence, medtem ko večje stopnje stresne urinske inkontinence, opredeljene glede na pogostost simptomov, zaradi naštetih dejavnikov ni bilo mogoče dokazati. Največ anketirank (44 %) je informacije o vadbi mišic medeničnega dna pridobilo od fizioterapevta. 70 % anketirank je po porodu izvajalo vadbo mišic medeničnega dna. Na verjetnost izvajanja vadbe je vplivala tako stopnja izobrazbe kot tudi razumljivost in natančnost posredovanih informacij, kar poudarja ključno vlogo fizioterapevta pri natančni in kakovostni edukaciji žensk. Statistična analiza podatkov ni potrdila povezave med izvajanjem vadbe in zmanjšanjem incidenc uhajanja urina, vendar je deskriptivna analiza odgovorov pokazala, da je 65 % anketirank bilo mnenja, da je bila vadba koristna pri lajšanju simptomov stresne urinske inkontinence.
Ključne besede: stresna urinska inkontinenca, vadba mišic medeničnega dna, ozaveščenost, vaginalni porod
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2025; Ogledov: 205; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (3,76 MB) |
252. |
253. Učinki terapije z ogledalom na motorične funkcije zgornjega uda pri bolnikih po možganski kapi – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaTilen Rozman, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Motnje gibanja zgornjih udov po možganski kapi pomembno vplivajo na samostojnost posameznika in kakovost njegovega življenja. Ena izmed fizioterapevtskih metod je terapija z ogledalom, ki temelji na uporabi vizualne povratne informacije za spodbujanje nevroplastičnosti možganov. Uporaba terapije z ogledalom v različnih fazah okrevanja po možganski kapi se kaže kot učinkovit pristop pri obnovi motoričnih funkcij, zlasti kadar je metoda ustrezno prilagojena posamezniku in kombinirana z drugimi terapevtskimi pristopi. Cilji: Raziskati učinkovitost terapije z ogledalom na motorično funkcijo zgornjih udov pri osebah po možganski kapi, ovrednotiti terapevtske pristope v kombinaciji z terapijo z ogledalom in na podlagi pregleda literature podati priporočila za prakso ter možnosti za nadaljnje raziskovanje. Metode: Diplomsko delo temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Izvedel sem pregled strokovne in znanstvene literature s pomočjo ključnih besed ter upoštevanjem določenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Namen raziskave je bil analizirati in preučiti obstoječe raziskave, ki obravnavajo učinke terapije z ogledalom na motorične funkcije zgornjega uda pri bolnikih po možganski kapi, ter primerjati te učinke z drugimi fizioterapevtskimi pristopi. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da terapija z ogledalom statistično pomembno prispeva k izboljšanju motoričnih funkcij zgornjih udov, še posebej, kadar je kombinirana z drugimi fizioterapevtskimi pristopi. Zaključek: Terapija z ogledalom predstavlja pristop v nevrorehabilitaciji bolnikov po možganski kapi. Učinkovitost je večja, kadar se uporablja v kombinaciji z drugimi metodami in ob individualno prilagojenem pristopu. Za celovitejšo oceno dolgoročnih učinkov ter razvoj standardiziranih protokolov so potrebne nadaljnje raziskave z večjimi vzorci in daljšim časovnim okvirom.
Ključne besede: terapija z ogledalom, možganska kap, rehabilitacija, zgornji ud, motorična funkcija
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2025; Ogledov: 223; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,37 MB) |
254. Health literacy and interventions on antibiotics use and AMR in younger generations in high-income countries : a systematic reviewKatja Molan, Anamarija Zore, Nevenka Kregar-Velikonja, 2025, pregledni znanstveni članek Opis: Antimicrobial resistance (AMR) is a growing threat to global health, accelerated by the widespread inappropriate use of antibiotics. Although educational initiatives have been launched worldwide, there is little evidence on how younger generations in high-income countries (HICs) understand and address AMR. Addressing the AMR crisis requires proactive education of younger generations, including children, adolescents, and young adults, who will shape future healthcare practices. This review analyzes existing research on AMR literacy among these age groups in HICs, as knowledge gaps and risky behaviors persist even in HICs, despite their strong education and health infrastructures. The purpose of this review is to examine the knowledge, attitudes, and behaviors related to antibiotic use and antibiotic resistance in younger generations while identifying effective educational interventions. Methods: We performed a comprehensive literature search in PubMed until June 2025, followed by AI-assisted screening (Claude 4.0 Sonnet) and a manual review. The search strategy combined terms from the areas of health literacy, antibiotics, antibiotic resistance/AMR, and young populations. Studies in HICs that examined the younger generation’s knowledge about antibiotics and AMR, analyzed their attitudes or behavior toward them, or evaluated relevant educational interventions were included. Data were synthesized thematically across all included studies. Results: Nineteen studies from 11 HICs were included, including thirteen cross-sectional surveys and six educational intervention studies. The results showed that misconceptions about how antibiotics work are still very common. Several of those asked (22–80%) incorrectly stated that resistance develops in the human body and not in bacteria. Many (26–77%) mistakenly agreed with the statement that antibiotics treat viral infections. Concerning behaviors included high rates of self-medication, non-adherence to treatment, and unsafe storage practices. Several authors propose an amendment of curricula. Educational interventions, particularly gamification and peer education approaches, showed improvements in knowledge and sustained learning outcomes. Conclusions: Knowledge of AMR among young people in HICs is still inadequate, despite educational advantages. Most existing studies focus on college students, while children and adolescents, crucial groups for early prevention, are underrepresented. Targeted, age-appropriate education employing interactive methods represents an evidence-based strategy to improve antibiotic use behavior and support global AMR control efforts.
Ključne besede: antibiotic use, AMR, educational interventions, educational interventions, young people
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2025; Ogledov: 154; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,25 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
255. |
256. Odnos do kajenja in zavedanje škodljivosti kajenja med rednimi kadilci v posavski in zasavski regijiMaja Pustovrh Gnidovec, 2025, ni določena Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Kajenje tobaka je eden vodilnih dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih
bolezni dihal, zlasti kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) in pljučnega raka. Kljub
številnim preventivnim programom in zakonodajnim ukrepom v Sloveniji, delež kadilcev ostaja
visok, predvsem v Posavski in Zasavski regiji, kjer statistike kažejo nadpovprečno razširjenost
kajenja. Dolgotrajna izpostavljenost tobačnemu dimu ima dokazano škodljive učinke tudi na
pasivne kadilce. Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri zdravstveni vzgoji, odkrivanju
ogroženih posameznikov in nudenju podpore pri opuščanju kajenja. Namen raziskave je bil
preučiti odnos do kajenja in stopnjo ozaveščenosti o škodljivosti kajenja med rednimi kadilci v
izbranih regijah ter oceniti pomen vloge medicinske sestre v procesu opuščanja.
Metode: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela.
Teoretični del temelji na analizi domačih in tujih znanstvenih virov, empirični del pa na
anketnem vprašalniku, ki je bil razdeljen med 210 rednimi kadilci iz Posavske in Zasavske
regije. Podatki so bili obdelani s pomočjo programa SPSS in orodja 1KA ter predstavljeni v
tabelah in grafih.
Rezultati: Večina respondentov se zaveda škodljivosti kajenja, vendar jih več kot pol ob
opuščanju ni poiskalo nobene strokovne pomoči. Le majhen delež je podporo poiskal v
delavnicah za opustitev kajenja. Kadilci najpogosteje posegajo po klasičnih cigaretah, uporaba
elektronskih ali ogrevanih izdelkov pa je pogostejša med mlajšimi. Ženske so pogosteje tiste,
ki so že poskusile prenehati s kajenjem. Večina kadilcev ne izraža želje po opustitvi. Nizka
udeležba razpoložljivih programov kaže na slabo prepoznavnost ali nezaupanje vanje.
Razprava: Kadilci v regijah z najvišjo stopnjo kajenja v Sloveniji se kljub zavedanju
zdravstvenih tveganj le redko odločajo za strokovno pomoč pri opuščanju. Potrebna je
okrepitev vloge medicinskih sester pri preventivnih dejavnostih, svetovanju in spodbujanju k
opuščanju kajenja. Večji poudarek mora biti namenjen promociji obstoječih programov
pomoči, predvsem na lokalni ravni, ob upoštevanju specifičnih potreb prebivalcev. Preventiva,
zgodnje odkrivanje in zdravstvena vzgoja ostajajo ključni elementi dolgoročnega zmanjševanja
škodljivih posledic kajenja.
Ključne besede: Ključne besede: kajenje, škodljivost kajenja, bolezni dihal, medicinska sestra, preventiva.
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 171; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,93 MB) |
257. Pomen humane mlečne banke v SlovenijiVesna Janjilović, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: V Sloveniji imamo zelo dobro zdravstveno oskrbo novorojenčkov, vendar je bila Slovenija do aprila 2023 ena od redkih držav v Evropi, ki še ni imela humane mlečne banke. Naloga banke humanega mleka je, da zagotovi humano mleko dojenčkom, katerih mame nimajo dovolj mleka ali zaradi različnih razlogov ne morejo/ne smejo dojiti/črpati mleka. Največja skupina prejemnikov so nedonošenčki. Humano mleko varuje nedonošenčke pred nekrotizirajočim enterokolitisom in sepso. Namen raziskave je bil proučiti pomen humane mlečne banke v Sloveniji, kakor ga vidijo njeni potencialni uporabniki. V raziskavi smo merili stališča in prepričanja potencialnih uporabnikov humane mlečne banke. Raziskovalni cilji so bili ugotoviti, v kolikšni meri anketiranci poznajo prednosti humanega mleka za prehrano novorojenčka, analizirati prepoznavnost in stališča posameznikov do banke humanega mleka ter stališča glede darovanja in prejemanja humanega mleka (bolan/nedonošen oz. zdrav/donošen otrok).
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni raziskovalni metodi; uporabljeni sta bili deskriptivna in neeksperimentalna metoda dela. Za raziskovalno nalogo smo zbrali in analizirani primarne in sekundarne vire podatkov. Primarni viri so bili pridobljeni s strukturiranim anketnim vprašalnikom, sekundarni viri pa so bili pridobljeni s pomočjo pregleda strokovne in znanstvene literature. Vzorec predstavljajo anketiranci, ki so prisotni na družbenem omrežju Facebook v podpornih skupinah (Mamice čvekamo, Dojiva se, Mamice na porodniški, Nosečka forum). Pravilno je bilo izpolnjenih
318 anket. Vzorec ne odraža splošne populacije Slovenije, predvidoma pa je zajel del tistih, ki jih ta tematika najbolj zanima. Pridobljene podatke smo analizirali s statističnima programoma SPSS in Microsoft Excel.
Rezultati: Osebna izkušnja z dojenjem je povezana z večjo naklonjenostjo naravni prehrani dojenčka. Prednosti humanega mleka imajo pomembne implikacije pri izobraževalnih in javnozdravstvenih intervencijah za tisto skupino, ki nima izkušenj z dojenjem. Večina anketirancev pozna koncept humane mlečne banke in izraža prepričanje, da je takšna organiziranost v Sloveniji potrebna. Izkazujejo tudi statistično značilno (p > 0,05) višjo pripravljenost za darovanje lastnega mleka, sprejemanje darovanega mleka tako za zdrave novorojenčke kot tudi za bolne/nedonošene otroke. Izrazili so tudi večjo pripravljenost za sprejem darovanega mleka, kadar bi bil otrok nedonošen/bolan.
Razprava: Potrebno je izobraževanje bodočih staršev med nosečnostjo in po porodu o prednostih dojenja in o razlogih za darovanje in sprejemanje humanega mleka. Informiranje širše javnosti, spodbujanje altruizma in izobraževanje zdravstvenih strokovnjakov bi lahko vplivalo na povečanje količine darovanega humanega mleka. Izvesti pa je treba nadaljnje raziskave, usmerjene v razumevanje motivacijskih dejavnikov, ki vplivajo na odločitev žensk za darovanje mleka.
Ključne besede: humana mlečna banka, humano mleko, darovanje in prejemanje humanega mleka
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 219; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,53 MB) |
258. OSEBNOSTNE LASTNOSTI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGEVeronika Indihar, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene nege pomembno vplivajo na kakovost oskrbe pacientov, saj oblikujejo način komuniciranja, pristop k delu in odzivanje v zahtevnih situacijah. Lastnosti, kot so empatija, potrpežljivost, komunikativnost in zanesljivost, so ključne za vzpostavitev zaupanja med izvajalcem in pacientom. Zdravstvena nega ni le tehnično, temveč tudi čustveno zahtevno delo, ki zahteva visoko stopnjo osebne predanosti. Vse večja kulturna raznolikost pacientov dodatno poudarja pomen odprtosti in prilagodljivosti, zato je razvoj ustreznih osebnostnih lastnosti med zdravstvenimi delavci bistvenega pomena za učinkovito in celostno obravnavo pacientov.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni pristop. Primarne in sekundarne vire smo zbrali z analizo strokovne literature in bibliografskih baz. Podatke smo pridobili z uporabo spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil objavljen na platformi 1ka. Udeležba v anketi je bila prostovoljna in anonimna. Skupno je sodelovalo 116 oseb.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da med anketiranci prevladujejo ženske (78 %) in mlajši odrasli, stari med 20 in 29 let (42 %). Najpogosteje zaznane osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene nege so komunikativnost, prijaznost, natančnost in empatija. Večina anketirancev meni, da se osebnostne lastnosti lahko vsaj delno razvijejo z izkušnjami. Pri ocenjevanju izvajalcev iz različnih kulturnih okolij in glede razlik med spoloma prevladujejo nevtralna ali zmerno pozitivna mnenja. Empatija izstopa kot ključna lastnost za kakovostno zdravstveno oskrbo, zaupanje in uspešno komunikacijo s pacienti.
Razprava: Osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene nege pomembno vplivajo na kakovost njihovega dela, odnose s pacienti ter sposobnost obvladovanja stresa in zahtevnih situacij. Raziskave kažejo, da so empatija, vestnost, čustvena stabilnost in odprtost ključne za uspešno opravljanje tega poklica. Razumevanje teh lastnosti omogoča boljšo izbiro kadra, ciljno usmerjeno izobraževanje ter dolgoročno krepitev kompetenc v zdravstveni negi.
Ključne besede: zdravstvena nega, osebnostne lastnosti, empatija, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 176; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,40 MB) |
259. DIETA IN ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOGMarjeta Brečko, 2025, ni določena Opis: POVZETEK
Izhodišča: Življenjski slog je način življenja posameznikov, skupin in narodov, ki se oblikuje glede na geografske, ekonomske, politične, kulturne in verske dejavnike. Vključuje vsakodnevne navade in dejavnosti, kot so delo, prehrana, prosti čas in telesna dejavnost, in je ključni dejavnik, povezan s kakovostjo življenja. Debelost in prekomerna telesna teža sta vse pogostejša problema, ki vplivata na zdravje posameznika in celotne populacije. Hujšanje je proces, pri katerem posameznik s pomočjo uravnotežene prehrane, telesne dejavnosti in sprememb življenjskega sloga zmanjšuje svojo telesno težo. Za uspešno in dolgoročno učinkovito hujšanje se pogosto izvajajo posebni programi, imenovani šole hujšanja, ki vključujejo strokovnjake z različnih področij, kot so diplomirane medicinske sestre, dietetiki, nutricionisti, zdravniki, kineziologi in drugi. Zdrava prehrana in telesna dejavnost spadata med ključne varovalne dejavnike zdravja, ki zmanjšujejo umrljivost zaradi omenjenih vzrokov, skupaj s preprečevanjem sedečega življenjskega sloga in priporočenimi vzorci spanja. Namen raziskave je bil raziskati dieto in zdrav življenjski slog.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem načinu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarne podatke za analizo smo zbrali s tehniko intervjuvanja. Sekundarne podatke smo pridobili s pomočjo pregleda domače in tuje literature. V raziskavo je bilo vključenih šest intervjuvancev.
Rezultati: Intervjuvanci imajo deljena mnenja glede doseganja dobrih rezultatov hujšanja pri upoštevanju različnih diet. Prav tako imajo intervjuvanci deljena mnenja glede dolgoročnega vzdrževanja zdravega načina življenja. Nekaterim je pomembnejše osredotočenje na telovadbo (I2, I3, I5, I6), pri drugih na prehrano (I1, I4). Intervjuvanci pri zdravem prehranjevanju opazijo težave, zaradi katerih se lahko prekine krog novih navad zdravega načina življenja (I1, I2, I3, I5). Intervjuvanci so v večini primerov mnenja, da zaradi vpliva stresa pozabijo na vse znanje, ki so ga pridobili med spoznavanjem zdravega načina življenja in prehranjevanja (I1, I2, I5). Intervjuvanci se zdravo prehranjujejo zaradi želje po izgubi telesne teže (I1, I4, I6), izboljšanja zdravja (I2) in dobrega počutja (I3, I5).
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da se intervjuvanci diet poslužujejo vsak na drugačen način z drugo vrsto diete. Nekateri se diet ne poslužujejo, upoštevajo pa način prehranjevanja, ki njim ustreza. Intervjuvanci se vračajo k starim vzorcem prehranjevanja zaradi pomanjkanja motivacije, družbenih pritiskov in vsakodnevnih skušnjav. Ugotovili smo, da se intervjuvancem zdi, da so diete in njihovo dolgoročno upoštevanje prezahtevne. Intervjuvanci povedo, da zaradi stresa pozabijo na vse, kar so se naučili o zdravem načinu življenja in prehranjevanju. Raziskava je pokazala, da vsak intervjuvanec ob stresu in nastanku stresnih situacij odreagira drugače. Ugotovili smo, da so dejavniki, ki učinkujejo na upoštevanje diete in zdrav življenjski slog, v večini motivacija in želja po boljšem načinu življenja in zdravju. Raziskava je pokazala, da je izjemnega pomena podpora družine in prijateljev, ki jih intervjuvanci potrebujejo za uspešno in dolgoročno spreminjanje navad.
Ključne besede: dieta, zdrav življenjski slog, šola hujšanja
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 166; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1003,78 KB) |
260. DEJAVNIKI MEDGENERCIJSKE SOLIDARNOSTI NEKOČ IN DANESJure Kink, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Diplomska naloga obravnava spremembe v medgeneracijskih odnosih skozi čas, analizira vlogo države in institucij pri spodbujanju medgeneracijske solidarnosti ter identificira prednosti, slabosti in izzive pri ohranjanju vezi med različnimi generacijami. Poleg tega statistično opredeli proces staranja prebivalstva v Sloveniji in drugod po svetu, s poudarkom na EU. V drugem delu s pomočjo intervjuja ugotavlja, kako so se skozi čas spreminjali odnosi med generacijami v kontekstu solidarnosti, kakšno vlogo imajo država in institucije pri spodbujanju medgeneracijske solidarnosti, katere so ključne razlike med medgeneracijsko solidarnostjo nekoč in danes ter kakšni so potencialni ukrepi za krepitev medgeneracijske solidarnosti v prihodnosti.
Metode: Izvedeni so bili poglobljeni intervjuji z izbranimi posamezniki iz različnih generacij, da smo lahko pridobili vpogled v njihove osebne izkušnje in mnenja o medgeneracijski povezanosti. Poleg tega so bili za teoretičen del uporabljeni različni viri literature, pridobljeni iz internetnih podatkovnih baz dLib in Google učenjak.
Rezultati: Intervjuvanci so deljenega mnenja, saj nekateri menijo, da so bili odnosi med generacijami v preteklosti tesnejši, drugi pa opozarjajo, da je bilo včasih več avtoritarnosti in manj odprtosti. Izzive danes predstavljajo digitalizacija, pomanjkanje časa, razlike v vrednotah in komunikaciji. Starejši se počutijo izključene, mladi pa pogosto nerazumljene. Predlagani ukrepi vključujejo digitalno opismenjevanje starejših, skupne dejavnosti brez tehnologije, prostovoljske projekte in več vsebin o solidarnosti v šolah. Država ima pri tem pomembno vlogo, a opozarjajo, da lahko veliko naredimo že z majhnimi, vsakodnevnimi dejanji.
Razprava: Medgeneracijska solidarnost se je skozi čas spremenila – iz močnih vezi v razširjenih družinah je prešla v šibkejše odnose v jedrnih družinah, kar povzroča večjo odtujenost med generacijami. Država ima pomembno vlogo pri spodbujanju solidarnosti z zakonodajo, programi in vključevanjem vsebin v šole. Prednosti solidarnosti so prenos znanja, zmanjšanje osamljenosti in medsebojno razumevanje, izzivi pa vključujejo predsodke, razlike v vrednotah in pomanjkanje časa. Med ukrepi za prihodnost so digitalno opismenjevanje starejših, medgeneracijski projekti in prostovoljske dejavnosti.
Ključne besede: generacije, solidarnost, razvoj.
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 166; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,48 MB) |
