251. Koncept samooskrbe pri pacientu s sladkorno boleznijoSašo Kozoderc, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen je kronična presnovna motnja, za katero je značilna hiperglikemija zaradi pomanjkanja ali neučinkovitosti inzulina. Zaradi pogostosti bolezni in njenih zapletov postaja sposobnost bolnika za učinkovito samooskrbo ključen dejavnik pri obvladovanju bolezni. Samooskrba po teoriji Dorothee Orem temelji na posameznikovi zmožnosti, da samostojno izvaja dejanja, ki prispevajo k ohranjanju zdravja, preprečevanju zapletov in izboljšanju kakovosti življenja. Namen diplomske naloge je preučiti koncept samooskrbe pri pacientu s sladkorno boleznijo.
Metode: Raziskava je bila izvedena s kvalitativnim raziskovalnim pristopom in deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s tehniko polstrukturiranega intervjuja. V raziskavo je bilo vključenih pet diplomiranih medicinskih sester in en diplomirani zdravstvenik z najmanj enoletnimi izkušnjami pri delu s pacienti s sladkorno boleznijo. Podatki so bili zbrani avgusta 2025, analizirani s kodiranjem in tematsko analizo.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da medicinske sestre dobro poznajo koncept samooskrbe, vendar obstajajo razlike v praktični izvedbi. Glavne težave, s katerimi se srečujejo, so pomanjkanje pacientove motivacije, nerazumevanje bolezni, težave pri dietni prehrani in nezadostna podpora okolja. Medicinske sestre poudarjajo pomen individualiziranega pristopa, stalnega izobraževanja in medpoklicnega sodelovanja.
Razprava: Rezultati potrjujejo, da je uspešna samooskrba odvisna od kombinacije pacientovega znanja, notranje motivacije in podpore zdravstvenega osebja. Vloga medicinske sestre je pri tem osrednja – ne le v izobraževanju, temveč tudi pri krepitvi bolnikovega opolnomočenja in samostojnosti.
Ključne besede: sladkorna bolezen, samooskrba, Dorothea Orem, pacient, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 26.12.2025; Ogledov: 204; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,86 MB) |
252. Zdravstvena nega pacienta po kirurškem posegu v ustni votliniNelly Primc Janež, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kirurški posegi v ustni votlini obsegajo različne invazivne postopke na zobeh, čeljustih in mehkih tkivih ustne votline. Med najpogostejše spadajo ekstrakcije zob, zdravljenje abscesov, ortognatske operacije, rekonstrukcije po poškodbah, posegi zaradi raka ustne votline ter operacije prirojenih nepravilnosti, kot je razcep ustnice in/ali neba. Namen kirurških posegov je odprava bolezni, deformacij ali funkcionalnih motenj ter izboljšanje zdravja in estetike ustnega področja. Vloga medicinske sestre je pri teh posegih bistvena, saj spremlja pacienta skozi celoten perioperativni proces. Po operaciji je odgovorna za spremljanje stanja pacienta, obvladovanje bolečine, prepoznavanje in ukrepanje ob zapletih, skrb za ustno higieno in prehransko podporo. Namen raziskave je preučiti pooperativno zdravstveno nego pacienta po kirurškem posegu v ustni votlini.
Metodologija: V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili pridobljeni s polstrukturiranim intervjujem. Intervju je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature. V raziskavo je bilo vključenih sedem izvajalcev zdravstvene nege z najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami. Pridobljene podatke smo kvantitativno analizirali, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke razvrstili v posamezne kode ter jih interpretirali.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se zdravstveni delavci najpogosteje srečujejo z abscesi, izklesi zob, poškodbami in operacijami raka ustne votline. Zdravstvena nega po ekstrakciji zoba se razlikuje od nege po zahtevnejših posegov, predvsem v obsegu in trajanju oskrbe. Najpogostejši zapleti so krvavitve, vnetja in abscesi, med pomembnejšimi pa izpostavljajo še otekline in bolečino. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri nadzoru, spodbujanju, izobraževanju in prehranski podpori pacientov. Kot glavne izboljšave intervjuvanci navajajo potrebo po dodatnih izobraževanjih, večjem številu kadra in boljši informiranosti pacientov.
Razprava: Raziskava je pokazala, da so med najpogostejšimi kirurškimi posegi v ustni votlini izklesi zob, predvsem modrostnikov, ter zdravljenje abscesov, medtem ko zahtevnejši posegi, kot so ortognatske operacije, operacije shiz in raka ustne votline, predstavljajo manjši, vendar strokovno zahtevnejši del. Vloga medicinske sestre je bistvena pri spremljanju pacienta, preprečevanju zapletov, nadzoru ustne higiene in zagotavljanju ustrezne prehranske podpore. Najpogostejši zapleti so krvavitve, abscesi, vnetja, bolečina in oteklina, pri onkoloških pacientih pa tudi težave z režnjem in dehiscenca.
Ključne besede: kirurški poseg, ustna votlina, vloga medicinske sestre, zapleti, pooperativna zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 26.12.2025; Ogledov: 337; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,05 MB) |
253. |
254. |
255. |
256. |
257. |
258. |
259. TRAJNOST KOT VREDNOTA PRI TRŽENJU BLAGOVNE ZNAMKE DOBROTE DOLENJSKEMarjana Čegovnik, 2025, ni določena Opis: Trajnostni razvoj predstavlja eno temeljnih usmeritev sodobne družbe, saj je odgovor na globalne izzive, kot so podnebne spremembe, izčrpavanje naravnih virov in prekomerna potrošnja. Ti procesi pomembno vplivajo na gospodarstvo, družbo in kakovost življenja, zato se krepi potreba po razvoju strategij, ki celovito povezujejo okoljsko, gospodarsko in družbeno razsežnost. Na tem presečišču se razvija koncept trajnostnega trženja, ki presega tradicionalne prodajne cilje ter temelji na transparentnosti, etičnem delovanju in dolgoročni gradnji zaupanja med podjetji in potrošniki.
V magistrskem delu je v ospredju trajnostno trženje, s posebnim poudarkom na vlogi lokalne prehrane, ki povezuje kulturno dediščino, spodbuja razvoj lokalnega gospodarstva ter krepi odgovorno rabo naravnih virov. V slovenskem prostoru izstopa blagovna znamka Dobrote Dolenjske, ki predstavlja primer dobre prakse pri uspešnem združevanju trajnostnih pristopov, kakovosti izdelkov ter krepitve identitete lokalnega okolja.
Empirični del magistrskega dela preučuje povezavo med razumevanjem trajnosti, nakupnim vedenjem potrošnikov ter zaznavanjem blagovne znamke Dobrote Dolenjske. Raziskava, zasnovana na kombinaciji anketnega vprašalnika in polstrukturiranega intervjuja s predstavnico Zavoda Dobrote Dolenjske, razkriva, da potrošniki trajnost sicer prepoznavajo kot pomembno vrednoto, vendar njihovo razumevanje pogosto ostaja omejeno. Pri nakupnih odločitvah kakovost izdelkov ostaja ključni dejavnik, hkrati pa rezultati nakazujejo pripravljenost potrošnikov za plačilo višje cene za izdelke, ki so v skladu z načeli trajnostnega razvoja.
Magistrsko delo prispeva k razumevanju, kako lahko trajnostne vrednote postanejo osrednji del sodobnih trženjskih praks in predstavljajo konkurenčno prednost za lokalne blagovne znamke v Sloveniji. Prav tako ponuja izhodišča za nadaljnje raziskave ter oblikovanje strateških usmeritev v trajnostno naravnanem gospodarstvu, ki temelji na odgovorni potrošnji, lokalni identiteti in dolgoročni skrbi za okolje.
Ključne besede: trajnostni razvoj, trajnostno trženje, potrošniško vedenje, trajnostna prehrana, blagovna znamka Dobrote Dolenjske
Objavljeno v ReVIS: 25.12.2025; Ogledov: 198; Prenosov: 6
Celotno besedilo (4,67 MB) |
260. FINANCIRANJE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJAAnja Nečemer, 2025, ni določena Opis: Zdravstveno zavarovanje v Sloveniji je po zakonu razvrščeno na obvezno in prostovoljno zavarovanje. Obvezno zdravstveno zavarovanje je del socialnega zavarovanja in zajema praktično skoraj celotno prebivalstvo, izvaja ga Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pravice do zdravstvenih storitev, nadomestil in povračil so v obveznem zavarovanju skladno z načelom solidarnosti določene z zakonom, ki prav tako določa podlage za zavarovanje in prispevne obveznosti.
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje izvajajo zavarovalnice kot podvrsto premoženjskih zavarovanj. Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje je po posebnih pravilih o odprtosti in enotnem znesku premije za vse zavarovance ter izravnalni shemi med zavarovalnicami sofinanciralo doplačila za določene zdravstvene storitve v obveznem zavarovanju do konca 2023. V začetku leta 2024 je bilo prostovoljno dopolnilno zavarovanje odpravljeno in uveden nov obvezni zdravstveni prispevek v obveznem zavarovanju, iz katerega se sedaj v celoti financirajo vse pravice iz obveznega zavarovanja.
Statistični podatki kažejo, da so prihodki in odhodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije od leta 1992 do 2024 realno naraščali zaradi postopne širitve pravic v obveznem zavarovanju, povečanega povpraševanja po zdravstvenih storitvah zaradi staranja in večje zdravstvene ozaveščenosti prebivalstva, zaradi epidemije Covid-19 in odprave dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja konec leta 2023. Pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, ki ga po odpravi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zavarovalnice v celoti izvajajo po komercialnih načelih, so v primerjavi z obveznim zavarovanjem kriti ožje definirani riziki, premija se zvišuje s starostjo, po določeni starosti pa zavarovanje ni več mogoče.
Ključne besede: obvezno zdravstveno zavarovanje, prostovoljno zdravstveno zavarovanje, financiranje zdravstvenega zavarovanja, prispevki za zdravstveno zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Objavljeno v ReVIS: 25.12.2025; Ogledov: 279; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,56 MB) |
