281. |
282. Vloga diplomirane medicinske sestre pri obravnavi otrok in mladostnikov z rakavimi obolenji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaDario Havoj, 2023, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Rak je bolezen, ki je sicer pri otrocih redka, kljub temu pa še vedno predstavlja enega izmed najpogostejših vzrokov smrti pri otrocih. Zdravljenje rakavih obolenj otrok je kompleksno in specifično ter za otroka predstavlja telesni in psihični napor. Namen diplomskega dela je raziskati, kakšna je vloga diplomirane medicinske sestre pri obravnavi rakavih obolenj otrok in mladostnikov. Metoda: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V prvem delu smo predstavili epidemiologijo in dejavnike tveganja, pogosta rakava obolenja, metode zdravljenja ter podporo in vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi otrok z omenjenimi obolenji. V empiričnem delu smo uporabili metodo pregleda literature, s pomočjo katere smo z relevantnimi ključnimi besedami iskali strokovne članke v štirih elektronskih bazah (ScienceDirect, Sage Journal, COBISS in Google Učenjak). V končno analizo smo uvrstili osem strokovnih člankov, ki smo jih podrobneje analizirali. Rezultati: S pomočjo teoretičnih in empiričnih ugotovitev smo uspešno odgovorili na vsa raziskovalna vprašanja ter prišli do pomembne ugotovitve, da ima pri obravnavi otrok in mladostnikov z rakavimi obolenji ključno vlogo tudi diplomirana medicinska sestra. Ta je nepogrešljiva pri opazovanju in prepoznavanju simptomov, ukrepanju ob pojavu le-teh ter pri nudenju psihosocialne podpore otroku in njegovi družini. Razprava: Zaradi nepogrešljive vloge pri zdravljenju je pomembno, da je diplomirana medicinska sestra dobro strokovno usposobljena ter zna dobro komunicirati in sodelovati z vsemi vpletenimi v zdravljenje – le na tak način lahko zagotovi kvalitetno obravnavo in zdravljenje otroka ali mladostnika.
Keywords: rak pri otrocih, rak pri mladostnikih, vloga diplomirane medicinske sestre, zdravljenje rakavih obolenj
Published in ReVIS: 07.07.2025; Views: 289; Downloads: 4
 Full text (790,30 KB) |
283. Obravnava oseb z demenco v lokalnem okolju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaBlanka Krivec, 2023, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Demenca je kronična bolezen, ki postopno slabša posameznikove spominske, kognitivne in vedenjske sposobnosti. Zraven obolelih oseb pa bolezen vpliva tudi na svojce obolelih in hkrati celotno družbo. Tako postaja vedno večji družbeno-socialni problem. Zato je zelo pomembno informiranje prebivalstva o prvih znakih, ko lahko na potek bolezni še nekoliko vplivamo, in vrstah pomoči, ki so na voljo. Metoda: V raziskovalnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodo dela. V raziskavo je bilo vključenih 100 anketiranih, ki so bili slučajnostno zajeti. Za instrument smo uporabili anketni vprašalnik zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo statistično obdelali v programih Microsoft Office Excel in SPSS ter jih grafično in opisno predstavili. Rezultati: Rezultati so pokazali, da si anketiranci želijo preživeti jesen življenja v domačem okolju. Najpogostejša znaka, ki so ju anketiranci označili, sta bili izgubljanje in iskanje stvari ter izguba spomina. Ob prvih znakih bi se najpogosteje obrnili na osebnega zdravnika. Večina pa ne ve, kam bi se obrnila po pomoč, ki bi jo kot svojci potrebovali. Kar 83 % anketirancev bi si želelo več znanja na tem področju. Razprava: V raziskavi smo ugotovili, da vsi anketiranci poznajo vsaj en znak demence. Prav tako pa jih več kot polovica pozna vsaj eno vrsto pomoči, ki je na voljo osebam z demenco v lokalnem okolju. Slabše je poznavanje pomoči svojcem obolelih oseb, saj 78 % anketiranih pozna samo eno oziroma ne pozna nobene vrste pomoči, ki je na voljo. Kljub temu pa bi si velika večina anketiranih želela pridobiti več znanja na tem področju.
Keywords: demenca, oseba z demenco, svojci, pomoč, lokalno okolje
Published in ReVIS: 07.07.2025; Views: 314; Downloads: 4
Full text (1,13 MB) |
284. Osveščenost populacije o dializnem zdravljenju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaKatarina Šadl, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Ledvice so ključni organi, saj uravnavajo osmolarnost, elektrolite, kisline, izločajo presnovne produkte in tvorijo hormone. Različne bolezni lahko vodijo v kronično ledvično odpoved, za katero so potrebni dializa ali presaditev. Poznamo dve vrsti dialize: hemodializo in peritonealno dializo. Metode dela: Podatki so bili zbrani preko spletne ankete na platformi 1ka, ki je bila dostopna vsem. Podatke smo obdelali in prikazali z grafi ter tabelami, uporabljali smo Microsoft Excel in SPSS. Rezultati: Anketiranci so bolj osveščeni o različnih ledvičnih boleznih, npr. ledvičnih kamnih (N = 369, f = 92,7 %), manj o uroinfektu (N = 250, f = 62,8 %) in najmanj o pielonefritisu (N = 138, f = 34,7 %). Kar zadeva dializno zdravljenje, večina anketirancev še ni slišala za nobeno obliko dialize (N = 163, f = 41 %), enako število jih je slišalo za hemodializo (N = 164, f = 41 %), le malo pa za peritonealno dializo (N = 30, f = 8 %). Razprava: Rezultati kažejo, da je javnost dobro ozaveščena o ledvičnih boleznih, vendar je premalo informacij o dializnem zdravljenju, vrstah in poteku. Prav tako anketiranci niso dobro seznanjeni z vrstami dializnega zdravljenja, kar poudarja pomanjkanje ozaveščanja o pomenu dialize med splošno populacijo. Tudi ugotovitev, da bi le nekateri posamezniki, predvsem mladi od 25 do 30 let, razmišljali o izvajanju peritonealne dialize doma.
Keywords: ledvice, ledvična obolenja, dializno zdravljenje
Published in ReVIS: 07.07.2025; Views: 264; Downloads: 9
Full text (1,30 MB) |
285. Spremljanje razvoja otrok v prvem letu starosti v obdobju med 2015–2019 s presejalnim testom Denver II : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMateja Škof, 2023, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča V diplomskem delu smo predstavili razvoj enoletnega otroka in kakšni naj bi bili razvojni mejniki pri otroku s starostjo enega leta. Želeli smo predstaviti presejalni test Denver II in ugotoviti ali se razvoj enoletnega otroka s pomočjo presejalnega testa Denver II v obdobju med 2015-2019 spreminja. Metoda Raziskovalni del diplomskega dela je kvantitativen, kar pomeni, da smo podatke črpali iz izvedenih presejalnih testov Denver II. Podatke smo pridobivali tako, da smo naključno izbrali 150 otrok, ki so presejalni test Denver II že izvedli. Izbrali smo si obdobje med 2015-2019. Podatke smo časovno zbirali od 10. 07.–11. 09. 2023. Rezultati Rezultati raziskave so pokazali, da je opaziti razliko v razvoju enoletnega otroka med letoma 2015-2019. Največ težav je bilo v obdobju med 2015-2019 zaznati na področju fine motorike in socializacije. Prav tako so rezultati raziskave pokazali, da je več neuspešnih presejalnih testov opravilo deklet kot dečkov. Razprava Preventivni sistematski pregledi so še kako pomembni za zgodnje odkrivanje otrokovega razvoja ter so bistvenega pomena, saj se lahko veliko prej in pri nekaterih otrocih v ustreznem času odkrije vzroke nepravilnosti in se lahko usmeri v zdravljenje in izboljšanje težav. Vključevanje presejalnega testa Denver II je ključnega pomena, tudi izvedba testa, ki ga opravlja medicinska sestra oz. zdravstveni delavec, je ključna.
Keywords: otrok, presejalni test, Denver test II, razvoj
Published in ReVIS: 07.07.2025; Views: 296; Downloads: 2
Full text (1,28 MB) |
286. Informiranost splošne javnosti o Candidi albicans : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaDajen Radanović, 2023, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: V današnjem času se ljudje bolj ozaveščajo o zdravem načinu življenja in dobrem počutju. Zato sem se odločila raziskati informiranost ljudi o Candidi albicans, kaj vedo o njej, kje so se informirali in ali vedo kakšen vpliv ima na zdravje. Zanimalo me je tudi ali je zdravstveni tim ljudi poučil o Candidi albicans. Prav tako sem želela izvedeti mnenje anketirancev glede osveščenosti zdravstvenih delavcev o Candidi albicans. Izkazalo se je, da si anketiranci želijo, da je zdravstveni tim bolje poučen in da informacije posredujejo naprej. Metoda: Raziskava, katera je bila opravljena, temelji na empirični kvantitativni metodi dela. S pomočjo prebrane literature je bil sestavljen anketni vprašalnik zaprtega tipa, ki je zajemal 26 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 100 naključno izbranih ljudi. Rezultati: S pomočjo analize anketnega vprašalnika so bili pridobljeni rezultati, ki so prikazali, da so ljudje informirani o Candidi albicans, želijo si, da jih zdravstveno osebje seznani o koristih jemanja probiotikov in prebiotikov ob antibiotični terapiji. Zdi se jim pomembno, da je zdravstveni tim poučen o kandidozi in da jih opozori na preventivno zaščito. Razprava: V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da so anketiranci že slišali za Candido albicans, poznavanje prevelikega porasta Candide albicans pa je pomanjkljiva. Večina ljudi je v svojem življenju že zaužila antibiotično terapijo, ni pa jih zdravstveni tim seznanil o posledicah jemanja antibiotikov. Prav tako večina anketirancev ni vedela, da nezdravljena kandidoza lahko rezultira v resne zdravstvene zaplete. Rezultati so lahko posledica slabše seznanjenosti ljudi o Candide albicans s strani zdravstvenega tima.
Keywords: Candida albicans, gliva, kvasovka, glivične infekcije, zdravljenje glivičnih obolenj
Published in ReVIS: 07.07.2025; Views: 263; Downloads: 4
Full text (2,34 MB) |
287. ZDRAVSTVENA VZGOJA BOLNIKA V PREDDIALIZNEM OBDOBJULidija Vrščaj, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Zgodnje poučevanje bolnikov s končno ledvično odpovedjo ima ključno vlogo pri njihovem razumevanju bolezni in sprejemanju možnosti nadomestnega zdravljenja. Ledvice opravljajo bistvene funkcije za vzdrževanje telesnega ravnovesja, njihova okvara pa vodi v postopno slabšanje zdravja in potrebo po zdravljenju. Pomembno je, da bolniki pravočasno pridobijo ustrezne informacije o poteku bolezni ter razpoložljivih metodah nadomestnega zdravljenja, kot so hemodializa, peritonealna dializa in transplantacija. Uspešnost preddializne edukacije je odvisna od jasnih ciljev zdravstvene vzgoje in vrednotenja pridobljenega znanja, kar omogoča boljšo pripravo bolnika na zdravljenje. Namen raziskave je ugotoviti učinkovitost zdravstvene vzgoje pri bolniku s kronično ledvično boleznijo v preddializnem obdobju.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela naloge so bili zbrani, analizirani in sentezirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (bibliografske baze podatkov, PubMed, Medline, CHINAL, Cobiss).
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 104 bolnikov, ki so vključeni v zdravljenje v Dializnem centru Nefrodial Krško in Nefrodial Celje ter so pričeli nadomestno zdravljenje končne ledvične odpovedi do leta 2024. Ugotovili smo, da se je več kot polovica anketirancev (59 %) vključila v preddializno edukacijo. Ugotovili smo tudi, da je večina anketirancev (64 %) mnenja, da so pridobili zadostno mero informacij o svoji bolezni in metodah zdravljenja ledvične bolezni. Prav vsi bolniki (n = 13; 100 %), ki se zdravijo s peritonealno dializo, so dobili informacije o kirurškem posegu vstavitve peritonealnega katetra, o vsakodnevni menjavi dializne raztopine, o možnosti zdravljenja z dializo čez noč in o primernem prostoru za skladiščenje dializnega materiala doma. V primeru zdravljenja s hemodializo so bili skoraj vsi bolniki seznanjeni z operativnim posegom arterio-venske fistule (93 %) in o hemodializi dva- do štirikrat tedensko v dializnem centru (93 %). Nadalje smo ugotovili, da se več kot polovica anketirancev (54 %) strinja s trditvijo, da je preddializna edukacija vplivala na izbiro metode nadomestnega zdravljenja.
Razprava: Rezultati raziskave so pokazali, da se večina bolnikov udeležuje preddializne edukacije, kjer pridobijo ključne informacije o bolezni in njenem poteku. Z ustrezno edukacijo so bolje pripravljeni na sprejemanje odločitev glede izbire metode nadomestnega zdravljenja, kar prispeva k boljši prilagoditvi na zdravljenje in izboljšanju njihovega zdravstvenega izida.
Keywords: bolnik, medicinska sestra, preddializna edukacija, zdravstvena vzgoja
Published in ReVIS: 06.07.2025; Views: 310; Downloads: 5
Full text (1,13 MB) |
288. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO OPERACIJI ZLOMA KOLKASara Suhodolčan, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Zlom kolka je eden izmed najpogostejših poškodb pri starejših ljudeh, ki povzroči nenadno spremembo v življenju posameznika in ima resne posledice na izrazito poslabšanje kakovosti življenja ter je kljub napredku medicine še vedno lahko smrtno nevarna poškodba. Poškodba zahteva kompleksno bolnišnično zdravljenje, ki vključuje kirurški poseg, intenzivno pooperativno zdravstveno nego in ciljno usmerjeno rehabilitacijo. Vsak posameznik ima lahko po poškodbi zloma kolka težave z gibanjem in tako postane odvisen tudi od drugih oseb pri izvajanju življenjskih aktivnosti. Ustrezna oskrba pacienta po zlomu kolka, tako pred operacijo kot po njej, je ključna za uspešno zdravljenje poškodb, preprečevanje zapletov in zagotavljanje učinkovite rehabilitacije, s ciljem čim hitrejše in čim boljše povrnitve funkcionalnosti. Pooperativni nadzor vključuje natančne postopke in intervencije, katerih cilj je
preprečiti morebitne zaplete in zagotoviti optimalno zdravljenje. Kontinuirano strokovno izpopolnjevanje je pomembno za učinkovito izvajanje navedenih nalog in prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe ter zadovoljstva pacienta po operativnem posegu zloma kolka. Namen diplomske naloge je bil preučiti zdravstveno nego pacienta po operativnem posegu zloma kolka.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot inštrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturiran intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je v intervjuju vključeval tri diplomirane medicinske sestre in tri srednje medicinske sestre, zaposlene v zdravilišču na negovalnem oddelku za rehabilitacijo, ki imajo sedem let in več delovnih izkušenj na navedenem področju. Raziskava je potekala v mesecu januarju 2025.
Rezultati: Za vse intervjuvanke pooperativni nadzor obsega pomen preprečevanja pooperativnih zapletov kot eno svojih temeljnih nalog, pri čemer posebej izpostavljajo skrb za
higieno operativne rane, nadzor bolečine ter izvajanje ukrepov za preprečevanje venske tromboze, vse to pa predstavlja tudi ključne naloge za večino intervjuvank. Prehrana in hidracija ključno vplivata na hitrost celjenja in splošno moč pacienta. Vse sodelujoče so poudarile pomen zgodnje mobilizacije, ki jo pogosto prilagajajo glede na psihofizično stanje pacienta. Raziskava je tudi pokazala, da je individualiziran pristop nujen za uspešno rehabilitacijo. Medicinske sestre morajo dobro poznati fizične in psihološke značilnosti vsakega posameznika, saj lahko le s tem zagotovijo celostno obravnavo in zmanjšajo tveganje za
ponovne poškodbe. Pomembno vlogo ima tudi čustvena podpora pacientom in svojcem, ki povečuje motivacijo za sodelovanje v rehabilitacijskem procesu.
Razprava: Ker zlom kolka močno poslabša kakovost življenja pacienta, bi bilo priporočljivo, da se njegova bivalna okolica prilagodi njegovi varnosti, kakor tudi upošteva nasvete glede zdravil in njihovih učinkov. Ugotovitve raziskave, s podprto strokovno literaturo s tega področja,
potrjujejo pomembnost večdimenzionalne vloge medicinske sestre pri celostni obravnavi pacienta po zlomu kolka, zlasti na področjih oskrbe rane, preprečevanja zapletov, prehrane, hidracije, mobilizacije ter individualne prilagoditve zdravstvene nege, saj kakovostna zdravstvena nega močno vpliva na izid zdravljenja, trajanje rehabilitacije in povrnitev pacienta v čim bolj samostojno življenje.
Keywords: Zlom kolka, padec, zdravstvena nega, zapleti, rehabilitacija, medicinska sestra.
Published in ReVIS: 06.07.2025; Views: 339; Downloads: 29
Full text (1,10 MB) |
289. ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO PRI OTROKU Z DIABETESOMDomen Kosec, 2025, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Sladkorna bolezen je najpogostejša presnovna bolezen, ki povzroči fiziološke
spremembe v skoraj vseh delih telesa. Pri otrocih, mlajših od 10 let, je najpogostejša sladkorna
bolezen tipa 1, pri kateri imunski sistem napade lastne beta celice v trebušni slinavki. Zaradi
epidemije debelosti pa se povečuje tudi pojavnost sladkorne bolezni tipa 2 med otroci. Namen
raziskave je s pomočjo sistematičnega pregleda literature preučiti in analizirati pomen
zdravstveno vzgojnega dela pri obvladovanju sladkorne bolezni pri otrocih.
Metode: V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali s pomočjo
ključnih besed v slovenskem (angleškem) jeziku: sladkorna bolezen pri otrocih (childhood
diabetes), zdravstveno vzgojno delo (health education work), obvladovanje sladkorne bolezni
(diabetes management) in življenjski slog (lifestyle). Za iskanje smo uporabili mednarodne
podatkovne baze: PubMed, CINAHL, ScienceDirect. S PRIZMA diagramom smo prikazali
proces izločevanja zadetkov. Pri vsebinski analizi smo uporabili tehniko kodiranja in
oblikovanja vsebinskih kategorij.
Rezultati: Skupno število pregledanih zadetkov je bilo 1.796, izmed katerih jih je bilo na koncu
vključenih 15 v obdelavo spoznanj (1.781 člankov izključenih). Vključili smo znanstvene in
strokovne članke, objavljene od leta 2015 do 2025, ki so bili prosto dostopni v obsegu celotnega
besedila. Z izvedbo kvalitativne vsebinske analize smo iz člankov izluščili 30 vsebinskih kod,
ki smo jih združili v štiri kategorije. V pregled smo vključili devet sistematičnih pregledov
literature, tri presečne študije in dve kvalitativni študiji.
Razprava: Celostni pristop, ki vključuje zdravstveno vzgojno delo, podporo družine in
uporabo sodobne tehnologije, je ključen za uspešno obvladovanje sladkorne bolezni pri otrocih.
Psihosocialni dejavniki in prilagojene intervencije prispevajo k boljši kakovosti življenja otrok.
Keywords: Sladkorna bolezen pri otrocih, zdravstveno vzgojno delo, obvladovanje
sladkorne bolezni, življenjski slog.
Published in ReVIS: 06.07.2025; Views: 335; Downloads: 11
Full text (2,06 MB) |
290. ZDRAVSTVENA VZGOJA DOJEČE MATERE O PREHRANI V POPORODNEM OBDOBJUKatarina Prišel, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Zdravstvena vzgoja predstavlja pomemben del promocije zdravja, saj ljudi spodbuja k izobraževanju in sprejemanju premišljenih odločitev za zdrav življenjski slog. Prehrana med nosečnostjo in dojenjem ima ključen vpliv na zdravje nosečnice oziroma doječe matere ter pomembno vpliva na razvoj ploda ali novorojenčka. Ustrezna prehrana prispeva k pravilni rasti otroka in spodbuja normalen potek nosečnosti. Že v fazi načrtovanja nosečnosti je smiselno posvetiti pozornost prehranskim navadam, jih po potrebi izboljšati ter prilagoditi življenjski slog za dobrobit matere in otroka. Namen raziskave je opredeliti pomen in potek zdravstvene vzgoje doječe matere o prehrani v poporodnem obdobju.
Metoda: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarno zbiranje podatkov je bilo opravljeno na podlagi sestavljene predloge za polstrukturirani intervju. Izbran je bil namenski vzorec, vključeval je šest mater starejših od osemnajst let, ki so v poporodnem obdobju dojile, ali še dojijo.
Rezultati: Vse intervjuvanke so povedale, da je zdravstvena vzgoja o prehrani v poporodnem obdobju zelo pomembna, a so informacije zdravstvenih delavcev o tem pomanjkljive, največ so izvedele iz izkušenj drugih doječih mater, knjig, prek interneta ter socialnih omrežij. Zdravstveni sistem in izobraževalne ustanove bi morali okrepiti podporo ženskam v času nosečnosti in po porodu z zagotavljanjem kakovostnih, dostopnih ter strokovno utemeljenih informacij o prehrani. Poseben poudarek naj bo na preventivi in ozaveščanju o ustrezni prehrani, ki prispeva k zdravemu razvoju otroka in dobremu počutju matere.
Razprava: Ugotovili smo, da ima zdravstvena vzgoja doječih mater o prehrani v poporodnem obdobju ključno vlogo, saj pravilna prehrana pomembno vpliva na kakovost materinega mleka, materino zdravje in optimalni razvoj otroka.
Keywords: Prehrana v nosečnosti, prehrana v poporodnem obdobju, zdravstvena vzgoja.
Published in ReVIS: 06.07.2025; Views: 313; Downloads: 6
Full text (1,04 MB) |
