Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Izhodišča: Zdravstvena pismenost mladostnikov je globalno prepoznana kot ključni dejavnik za izboljšanje zdravstvenih izidov in zmanjšanje zdravstvenih neenakosti. Namen doktorske disertacije je bil oceniti vpliv srednješolskega predmeta zdravstvene vzgoje na raven zdravstvene pismenosti srednješolcev, ki imajo predmet zdravstvene vzgoje v izobraževalnem programu s tistimi, ki tega predmeta nimajo. Metoda: Uporabljena je bila presečna študija, ki je temeljila na primerjalni analizi zdravstvene pismenosti in samoocene znanja na področju zdravja med srednješolci. Raziskava je uporabila spletni in natiskan anketni vprašalnik, prilagojen srednješolski populaciji. V raziskavo je bilo vključenih 907 srednješolcev 3. in 4. letnika iz vse Slovenije. Med udeleženci je bilo 464 srednješolcev s predmetom zdravstvene vzgoje in 443 brez tega predmeta. Podatki so bili analizirani z uporabo Mann-Whitneyjevega testa. Rezultati: Srednješolci, ki so vključeni v programe zdravstvene vzgoje, so dosegli statistično značilno višjo raven splošne (U = 67615,000, p < 0,001), kritične zdravstvene pismenosti (U = 82256,500, p = 0,001) in zdravstvene pismenosti na področju duševnega zdravja (U = 73849,500, p < 0,001) v primerjavi s srednješolci brez tega predmeta. Razlike v numerični zdravstveni pismenosti niso bile statistično značilne (U = 86363,600, p = 0,854). Kraj bivanja, število dni odsotnosti od pouka ter izobrazba staršev niso bili povezani z višjo ravnijo zdravstvene pismenosti med slovenskimi srednješolci. Obe skupini srednješolcev sta pokazali relativno nizko raven kritične zdravstvene pismenosti. Razprava: Raziskava potrjuje pomembnost vključevanja predmeta zdravstvene vzgoje v srednješolske učne programe za izboljšanje splošne, kritične zdravstvene pismenosti in zdravstvene pismenosti na področju duševnega zdravja mladostnikov. Nizka raven kritične zdravstvene pismenosti v obeh skupinah srednješolcev je skrb vzbujajoča, saj je razvoj kritičnega vrednotenja zdravstvenih informacij ključen v dobi digitalne tehnologije. Na podlagi ugotovitev te raziskave je bila predlagana modelna oblika predmeta zdravstvene vzgoje, ki bi lahko prispevala k celostnemu izboljšanju zdravstvene pismenosti med srednješolci in s tem k boljšim zdravstvenim izidom v širši populaciji. Prispevek k znanosti se kaže v zapolnitvi raziskovalne vrzeli na področju ugotavljanja razlik v ravni celovite zdravstvene pismenosti srednješolcev, ki imajo zdravstveno vzgojo in tistimi, ki takega predmeta v srednješolskem učnem programu nimajo.
Keywords: zdravstvena pismenost srednješolcev, zdravstvena pismenost mladostnikov, zdravstvena vzgoja
Published in ReVIS: 10.07.2026; Views: 257; Downloads: 6
Full text (6,26 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Vodenje je proces, s katerim vodja z ustrezno izbiro vodenja, znanjem in presojo vpliva na zaposlene v organizaciji. Z naštetimi koncepti vodja in njegovi zaposleni razrešujejo zastavljene cilje v organizaciji. V zdravstvu velja, da mora vodja poznati osnovne funkcije vodenja, saj lahko potem tako izbere način, za katerega meni, da je najustreznejši. Pomembno je tudi kombiniranje načinov vodenja med seboj, ki v dani in predvsem nepredvidljivi situaciji pripomorejo k najboljšim rešitvam. Namen magistrskega dela je bil usmerjen v teoretično opredelitev različnih načinov vodenja, ki so v povezavi z zadovoljstvom zaposlenih. Temu je sledila kvalitativna raziskovalna metodologija, v katerem smo s pomočjo pregleda sodobne znanstvene in strokovne literature želeli proučiti pomen kombiniranja načinov vodenja za zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvu. Metodologija: Zasnova za raziskavo je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu, uporabili smo deskriptivno metodo dela ter metasintezo sistematičnega pregleda znanstvene in strokovne literature. V pregled smo s pomočjo dodatnih izključitvenih kriterijev vključili podatkovne baze PubMed, Google Schoolar, CINAHL, dLib in MedLine. Glavni izključevalni pogoji so bili, da smo za raziskovanje uporabili objave od leta 2012 do 2024, brezplačno dostopnost zadetkov v polnem besedilu ter ključne besede in besedne zveze vodenje, stili vodenja, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvo. Proces iskanja, analize in obdelave dobljene literature je potekal marca 2024. V izbor za končno analizo smo iz skupnega nabora 212 enot literature na koncu vključili 24 enot. Rezultati: Rezultati, ki smo jih pridobili z analizo 24 enot literature, so dokazali, da je povezovanje različnih načinov vodenja med seboj v zdravstvu ključnega pomena. Kombiniranje vodenj med seboj ne temelji samo na kakovostni in celostni oskrbi pacientov, temveč tudi v zadovoljstvu zaposlenih na delovnem mestu. Vključevanje načinov vodenja v zdravstveno obravnavo pacienta in izvajanje je ključ do uspešnega obvladovanja morebitnih sprememb v delovni skupini, ki bi lahko ob neobvladovanju določenih situacij vplivale na uspešnost organizacije. Z vidika pozitivnih končnih rezultatov, uspešno opravljenih zastavljenih ciljev in zadovoljstva zaposlenih v zdravstveni organizaciji ugotavljamo tudi, da je transformacijsko vodenje najustreznejše za vodenje v zdravstvu v slovenskem prostoru in tudi drugod v svetu. Razprava: Analiza pregleda strokovne in znanstvene literature je pokazala, da se o vodenju in kombiniranju različnih načinov vodenja med seboj ter zadovoljstvu zaposlenih v zdravstvenih organizacijah pri nas in drugod v svetu piše že vrsto let. Glede na naše raziskave ugotavljamo, da sta ustrezna izbira načina vodenja in njihova medsebojna kombinacija v različnih situacijah pomembni tako za zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu kot tudi za kakovostno, celostno in varno obravnavo pacientov. Ključne besede: vodenje, stili vodenja, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvo.
Keywords: Vodenje, stili vodenja, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvo.
Published in ReVIS: 09.07.2026; Views: 276; Downloads: 8
Full text (2,11 MB)

Abstract: Magistrska naloga preučuje vpliv pandemije COVID-19 na ortopedsko obravnavo pacientov, pri kateri se osredotočamo na spremembe pri izvedbi ortopedskih posegov, dostopnosti zdravstvene oskrbe in rehabilitacije. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so razmere v času pandemije vplivale na potek zdravljenja in kakovost obravnave pacientov ter opredeliti ključne prednosti, omejitve in možnosti izboljšav za podobne krizne situacije. Raziskava se usmerja na kvalitativni raziskovalni pristop. Zbrane podatke smo pridobili z polstrukturiranimi intervjuji, ki smo jih smo opravili s šestimi osebami iz domačega okolja, ki so bili v času pandemije deležni ortopedskega posega. Rezultati in odgovori so bili pridobljeni z metodo, v katero smo vključili kodiranje, oblikovanje tematskih sklopov ter analizo rezultatov v povezavi z raziskovalnimi vprašanji in cilji naloge.
Keywords: ortopedija, posegi, pandemije, virus, COVID-19, termini
Published in ReVIS: 09.07.2026; Views: 240; Downloads: 9
Full text (2,68 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Pogled na evtanazijo v današnji družbi je zelo raznolik in odvisen od različnih dejavnikov, kot so kultura, religija, zakonodaja in stališča različnih družbenih skupin. Bolj kot kdo drug smo s pojmom »evtanazija« seznanjeni zdravstveni delavci, saj vsakodnevno spremljamo bolnike, ki se soočajo z neozdravljivimi boleznimi in hudimi bolečinami. Evtanazija odpira številna etična vprašanja in pravne izzive, saj vključuje odločanje med življenjem in smrtjo. Metoda: Pregledana je bila domača in tuja literatura s področja evtanazije in odnosa družbe do evtanazije. Uporabljene so bile naslednje metode: deskriptivna metoda, metoda komparacije, metoda povzemanja in metoda sinteze. Pri zbiranju informacij smo uporabili sistematičen pregled obstoječe literature, pri katerem smo ustreznost člankov predstavili s PRISMA diagramom. Iskanje literature je potekalo v naslednjih podatkovnih bazah: COBISS, PubMed, ProQuest, Google Scholar ter v strokovnem gradivu iz knjižnice. Osredotočili smo se na članke, ki so bili objavljeni v zadnjih 10 letih in so bili v celoti dostopni. Rezultati: Po sistematičnem pregledu literature smo izbrali 13 člankov, ki so odgovarjali na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili. Ugotovitve smo predstavili tabelarično v poglavju Rezultati. Razprava: Po pregledu strokovne literature, vključene v diplomsko delo, smo ugotovili, da evtanazija v Sloveniji še vedno ni dovolj raziskana, saj se ponavljajo številna vprašanja glede njenega pravnega, medicinskega in etičnega vidika ter njenega vpliva na sodobno družbo in prakso zdravstvene nege.
Keywords: evtanazija, družba, etične dileme, zdravstvena nega, kakovost življenja
Published in ReVIS: 09.07.2026; Views: 258; Downloads: 8
Full text (1,63 MB)

Abstract: Diplomska naloga obravnava lateralno razmišljanje kot temeljni koncept kreativnega mišljenja ter njegovo vlogo pri spodbujanju inovativnosti v podjetjih. Kljub razvoju digitalnih tehnologij in umetne inteligence naloga izpostavlja, da kreativnost ostaja predvsem človeška veščina, ki jo je mogoče razvijati z učenjem in sistematično uporabo miselnih orodij. Izhodišče za predstavitev lateralnega razmišljanja bo znani mislec Edward de Bono (1933–2021), ki je tudi uvedel izraz lateralno razmišljanje. V teoretičnem delu naloga opredeli pojme ustvarjalnosti, zaznavanja in razmišljanja ter poudari kreativnost kot proces, ki je pogojen z uporabo tehnik in organizacijsko kulturo. Empirični del temelji na kvalitativnem pristopu, pri katerem je izvedena primerjalna analiza sedmih izbranih metod kreativnega razmišljanja glede na pet vnaprej določenih kriterijev. Namen naloge je ugotoviti, kako lateralno razmišljanje in metode kreativnega mišljenja prispevajo k inovativnosti, večji prilagodljivosti ter trajnostni konkurenčni prednosti podjetij.
Keywords: kreativno razmišljanje, lateralno razmišljanje, inovativnost podjetij, metode kreativnega razmišljanja, konkurenčna prednost
Published in ReVIS: 09.07.2026; Views: 210; Downloads: 4
Full text (1,12 MB)