281. The European Union cohesion policy impact on circular economy and renewable energy : a comparison between Portugal and SloveniaErika Džajić Uršič, Bernardo Valente, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: The European Union (EU) Cohesion Policy promotes sustainable transitions. It emphasises establishing a solid Circular Economy (CE) plan and a Renewable Energy (RE) transition effort for an environment that matches the United Nations’ sustainable develop-ment goals. This article compares the impact of the European Cohesion Policy on CE prac-tices and RE in Portugal and Slovenia during the last funding programme from 2014 to 2020. Aligned with the EU Green Deal goals, this research analyses qualitative material and quantitative data in indexes crucial to track sustainability development in Portugal and Slo-venia, leading to a forecasting model for the following years (until 2027). These countries were picked due to their similarities in economic circumstances and environmentally friend-ly legal frameworks that allow comparison of the two case studies without overlooking cru-cial variables. By focusing on 12 dimensions within the CE and RE dimensions, the study aims to identify patterns contributing to a comprehensive understanding of the specific needs and strategies to strengthen project selection and implementation in both countries for the 2021-2027 EU Cohesion Policy Programme.
Ključne besede: European cohesion policy, circular economy, renewable energy transition, Portugal, Slovenia
Objavljeno v ReVIS: 21.11.2025; Ogledov: 244; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (3,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
282. Vloga medicinskih sester pri obravnavi starostnikov z duševnimi obolenjiTaja Neva Petek, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Duševna obolenja pri starostnikih so zaradi številnih dejavnikov pogosto spregledana, kar vodi v neustrezno obravnavo. Medicinske sestre imajo pri tem ključno vlogo, saj prepoznavajo spremembe duševnega zdravja, nudijo celostno kakovostno obravnavo in zagotavljajo psihofizično podporo. Opredelitev problema naloge poudarja problematiko časovne in kadrovske stiske, pomanjkanje specifičnega znanja medicinskih sester in bolj enotnih pristopov pri obravnavi starostnikov z duševnimi obolenji v institucionalnem okolju. Namen raziskave je preučiti vlogo medicinskih sester pri obravnavi starostnikov z duševnimi obolenji v institucionalnem okolju. Metoda: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Primarne podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem. Vzorec je vključeval devet medicinskih sester, zaposlenih v enem izmed ljubljanskih domov starejših občanov.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je vloga medicinskih sester pri obravnavi starostnikov z duševnimi obolenji raznovrstna in zahtevna. Poleg zagotavljanja fizičnih potreb morajo medicinske sestre poskrbeti tudi za duševno plat obravnave, kar zahteva individualni pristop, ustrezno komunikacijo, čustveno podporo, prepoznavanje sprememb v vedenju in čustvovanju ter spodbujanje samostojnosti. Ključni izzivi, s katerimi se medicinske sestre srečujejo, so pomanjkanje časa in kadra, neustrezna prostorska ureditev, pomanjkanje specifičnega znanja ter omejeno sodelovanje z drugimi strokovnjaki.
Razprava: Rezultati potrjujejo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostne obravnave starostnikov z duševnimi obolenji, vendar se pri tem soočajo s številnimi izzivi. Potrebno je dodatno izobraževanje, iskanje rešitev glede kadrovskih in časovnih stisk, krepitev čustvene podpore zaposlenim ter boljše interdisciplinarno sodelovanje. Za izboljšanje kakovosti obravnave je pomembno tudi večje ozaveščanje o duševnem zdravju starostnikov, kar lahko prispeva k hitrejšemu prepoznavanju težav in učinkovitejši obravnavi.
Ključne besede: duševno zdravje, zdravstvena nega, gerontološka populacija, institucionalno varstvo, medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 20.11.2025; Ogledov: 232; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,41 MB) |
283. Stereotipi in predsodki s področja duševnega zdravja med splošno populacijoZdravko Klanšek, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Duševno zdravje je ključna sestavina celostnega zdravja posameznika in družbe. Kljub napredku v razumevanju duševnih motenj so predsodki, stereotipi in stigma še vedno prisotni in vplivajo na kakovost življenja oseb z duševno motnjo. V magistrski nalogi smo preučevali razširjenost predsodkov in stereotipov med splošno populacijo v Sloveniji in na Švedskem. Pri tem nas je zanimala tudi vloga demografskih dejavnikov na pojavnost stereotipov in predsodkov ter odnos do specifičnih duševnih motenj.
Metoda: Kvantitativna raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anonimnega anketiranja. V anketi je smel sodelovati vsak, ki je prebivalec Slovenije ali Švedske. Anketo je v celoti izpolnilo 430 prebivalcev Slovenije in 402 prebivalca Švedske.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da so prebivalci Slovenije izražali statistično značilno več stereotipov in predsodkov o duševnem zdravju. Prav tako je bila v Sloveniji statistično značilno višja stopnja samostigmatizacije. V obeh državah so, gledano po starosti, največ predsodkov izražali mlajši anketiranci. Moški so izražali nekoliko več predsodkov kot ženske. Anketiranci, ki so osebno poznali nekoga z duševno motnjo, so izražali manj predsodkov, prav tako zdravstveni delavci v primerjavi z ostalimi.
Razprava: Ugotovitve kažejo, da so predsodki in stereotipi o duševnem zdravju še prisotni, a v obeh državah niso enakomerno razporejeni. Stigmatizacija se med drugim razlikuje glede na starost, spol in vrsto motnje. Rezultati so pomembni za načrtovanje preventivnih programov in ozaveščevalnih kampanj ter za oblikovanje izobraževalnih vsebin v šolah in zdravstvenih ustanovah. Posebna pozornost mora biti namenjena zdravstvenim delavcem, ki lahko s strokovnim znanjem in osebnim zgledom pomembno prispevajo k zmanjševanju predsodkov in spodbujanju bolj strpne družbe.
Ključne besede: duševno zdravje, predsodki, stereotipi, samostigmatizacija, Slovenija, Švedska, zdravstveni delavci
Objavljeno v ReVIS: 20.11.2025; Ogledov: 221; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,70 MB) |
284. Kakovostna obravnava žrtev nasilja pri sprejemu v bolnišnicoŠpela Pogačnik, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Nasilno vedenje je zavestno izvajanje dejanj, ki povzročajo fizično ali psihično škodo, trpljenje ali strah pri drugih osebah (žrtvah). Prepoznavanje nasilnega vedenja zahteva razumevanje, da gre za namerno usmerjena dejanja ali ogrožanje posameznika z namenom povzročitve fizične ali psihične škode, pri čemer se v ospredje postavljajo spremenjeno vedenje, besedne grožnje in neravnovesje moči med vpletenimi.
Metode: Uporabili smo neeksperimentalno kvantitativno metodo anketiranja. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga sestavili na podlagi pregleda literature. Vzorec raziskave je bil namenski in je vključeval 113 izvajalcev zdravstvene nege v bolnišničnih okoljih. Podatke smo zbrali s spletno anketo 1KA po metodi snežne kepe. Pridobljene podatke smo kvantitativno analizirali s pomočjo programa IBM SPSS Statistics 23.0, med statističnimi testi smo uporabili t-test in Pearsonov koeficient.
Rezultati: Dejavnika, kot sta spol in stopnja izobrazbe, nista povezana s prepoznavanjem žrtev nasilja pri sprejemu v bolnišnično okolje (p > 0,05). Nasprotno, trdimo lahko, da je višja samoocena usposobljenosti izvajalcev zdravstvene nege povezana z boljšim prepoznavanjem različnih oblik nasilnega vedenja nad žrtvami (p = 0,000). V raziskavi smo dokazali, da ne moremo potrditi povezanosti višje samoocene strokovnih kompetenc z višjo naklonjenostjo do celostnega izvajanja kakovostne oskrbe žrtev nasilja (p > 0,05).
Razprava: V prihodnje je smiselno raziskavo izvesti na vseh ravneh zdravstvenega varstva, pri čemer bi izvedli mešano metodo raziskovanja – s kvalitativnim delom bi potrdili ali ovrgli ugotovitve iz kvantitativnega dela.
Ključne besede: Prepoznavanje, žrtev nasilja, usposobljenost, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 20.11.2025; Ogledov: 233; Prenosov: 3
Celotno besedilo (3,47 MB) |
285. Kakovostna obravnava pacientov na kirurškem oddelku v povezavi s krvnimi pripravkiDijana Hodžić, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Aplikacija krvnih pripravkov je kompleksen postopek, pri katerem se kri ali njene sestavine prenašajo od krvodajalca do pacienta. Ta postopek vključuje več faz, zato je ključnega pomena, da se posebno pozornost nameni varnosti na vsaki stopnji – pred transfuzijo, med njo in po njej, ko se kri prenaša pacientu. Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri zagotavljanju varnih postopkov transfuzije. Namen raziskave je preučiti dejavnike kakovostne obravnave pacientov na kirurškem oddelku v povezavi s krvnimi pripravki.
Metode: Uporabili smo neeksperimentalno kvantitativno metodo dela. Vzorec raziskave je bil namenski in je vključeval 108 medicinskih sester, ki imajo izkušnje z delom na kirurških oddelkih in s krvnimi pripravki. Uporabljen je bil standardizirani vprašalnik Routine Blood Transfusion Knowledge Questionnaire (RBTKQ), ki je meril odnos do in poznavanje postopkov kakovostne obravnave pacientov s krvnimi pripravki. Podatke smo zbrali s spletno anketo 1KA po metodi snežne kepe. Raziskavo smo izvedli v mesecu novembru 2024.
Rezultati: Ugotovili smo, da ne moremo trditi, da medicinske sestre, katerih ustanova ima oblikovane protokole o aplikaciji transfuzije krvi in krvnih pripravkov, višje ocenjujejo pomembnost varnosti in doslednosti v vseh fazah transfuzije krvi in krvnih pripravkov (p > 0,05). Poleg tega je bilo ugotovljeno, da sta stopnja izobrazbe in število let delovnih izkušenj dejavnika, ki ju ne moremo povezovati z izvajanjem varne transfuzije krvi in krvnih pripravkov v vseh fazah (p > 0,05).
Razprava: Delo s krvjo in krvnimi pripravki v zdravstveni negi je zelo zahtevno, saj zahteva veliko teoretičnega in praktičnega znanja, ki ga medicinska sestra pridobiva z leti prakse, izpopolnjevanj, usposabljanj in z mentorstvom. V prihodnje bi bilo smotrno raziskati povezanost samoocene teoretičnega in praktičnega znanja, samozavesti in usposobljenosti medicinskih sester ter ocene pomembnosti izvajanja varne transfuzije krvi in krvnih pripravkov v vseh fazah aplikacije krvi in krvnih pripravkov.
Ključne besede: Transfuzija, kri, medicinska sestra, stopnja izobrazbe, protokoli, izobrazba.
Objavljeno v ReVIS: 20.11.2025; Ogledov: 206; Prenosov: 4
Celotno besedilo (5,16 MB) |
286. Vloga izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi pacienta po operaciji trebušne slinavke in jeterMirjana Klemenčič, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kirurško zdravljenje ima ključno vlogo pri obravnavi raka trebušne slinavke in tumorskih sprememb jeter, kadar je operacija izvedljiva. Izbira kirurškega posega je odvisna od stadija bolezni, velikosti in lokacije tumorja ter histoloških značilnosti. Robotska kirurgija omogoča manj invazivne posege, kar vodi v hitrejše okrevanje in hitrejšo vrnitev bolnikov v vsakdanje življenje. Namen magistrskega dela je prestaviti raka trebušne slinavke ter tumorskih sprememb v jetrih s poudarkom na primerjavi klasične in robotske operacije rakavih sprememb ter primerjava okrevanja ter kakovosti življenja bolnika po operaciji. Namen vsebuje tudi primerjavo vlog izvajalcev zdravstvene nege pri klasičnih ter robotskih posegih.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop ter sistematičen pregled domače in tuje znanstvene literature iz bibliografskih baz. Primarne podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem, ki smo ga izvedli pri 15 izvajalcih zdravstvene nege. Intervjuje smo izvedli v obdobju od marca do maja 2025. Opravili smo tudi analizo zdravniške in negovalne dokumentacije bolnikov iz Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Pridobljene ugotovitve iz pregleda dokumentacije bolnikov in intervjujev z izvajalci zdravstvene nege smo primerjali s strokovno literaturo.
Rezultati: Rezultati raziskave jasno razkrivajo ključne razlike med klasičnimi in robotsko asistiranimi operacijami jeter in trebušne slinavke. Ti posegi se med seboj razlikujejo z vidika dolžine hospitalizacije, pogostosti zapletov, potrebe po analgeziji, uvajanja prehrane, hitrosti mobilizacije ter zaznane kakovosti življenja pacientov. Rezultati intervjujev z medicinskimi sestrami so potrdili, da robotski pristop pacientom prinaša številne prednosti, ki neposredno vplivajo na potek zdravstvene nege in obremenjenost zdravstvenega osebja.
Razprava: Kirurško zdravljenje predstavlja ključen pristop pri obravnavi raka trebušne slinavke in tumorskih sprememb v jetrih, kadar je bolezen operabilna. Izbira kirurške metode, bodisi klasične ali robotsko asistirane, je odvisna od številnih dejavnikov, kot so velikost in lega tumorja, razširjenost bolezni ter splošno zdravstveno stanje pacienta. V zadnjih letih robotska kirurgija vse bolj izpodriva tradicionalne metode, predvsem zaradi svoje minimalno invazivne narave in ugodnega vpliva na bolnikov pooperativni potek. Rezultati naše raziskave potrjujejo, da robotski kirurški posegi vodijo do krajšega časa hospitalizacije, manjše potrebe po analgetikih, hitrejše uvedbe peroralne prehrane, zgodnejše mobilizacije in boljše psihofizične stabilnosti pacientov. Ti učinki niso pomembni le z vidika bolnika, ampak tudi z vidika izvajalcev zdravstvene nege, saj pomenijo manjšo obremenitev in več možnosti za individualno ter edukativno obravnavo. Vloga medicinske sestre se ob tem spreminja, iz izrazito oskrbovalne v bolj podporno, svetovalno in edukativno.
Ključne besede: rak trebušne slinavke, rak jeter, vloga medicinske sestre, zdravstvena nega, operacija jeter, operacija trebušne slinavke
Objavljeno v ReVIS: 20.11.2025; Ogledov: 208; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,10 MB) |
287. |
288. Zbiranje, skladiščenje in obdelava izrabljenih visokonapetostnih li-ion baterij iz električnih vozil : diplomska nalogaSandi Krhin, 2025, diplomsko delo Ključne besede: stroški, baterije, optimizacija, matematični model, matematično modeliranje, recikliranje, litij-ionske baterije
Objavljeno v ReVIS: 20.11.2025; Ogledov: 231; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,04 MB) |
289. |
290. |
