21. POMEN ZDRAVSTVENO VZGOJNEGA DELA ZA ZDRAVO NOSEČNOSTKsenja Nahtigal Bambič, 2025, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Nosečnost je naraven, a hkrati tudi kompleksen biološki in psihosocialni
proces, ki vključuje številne spremembe na telesni, čustveni in socialni ravni. V tem obdobju
sta pomembni ustrezna informiranost in podpora, do katere lahko pridemo s pomočjo
zdravstvene vzgoje nosečnic. Namen raziskave je preučiti pomen zdravstveno-vzgojnega dela
medicinskih sester pri spodbujanju zdrave nosečnosti.
Metode: Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela, pri
čemer smo uporabili vire iz strokovne in znanstvene literature ter polstrukturirani intervju.
Rezultati: Vzorec je predstavljalo šest diplomiranih medicinskih sester, starih med 32 in 58 let.
Vse so delale na področju nosečnosti in porodništva. Vse intervjuvanke so povedale, da vsebina
zdravstvene vzgoje vključuje pripravo na porod, dojenje, zdrav življenjski slog, preprečevanje
škodljivih razvad ipd. Njihova razlaga pojma zdravstvene vzgoje se je razlikovala, saj so
nekatere to poudarile kot izobraževanje in informiranje, druge pa kot podporo, opolnomočenje
ali pomoč pri sprejemanju odločitev. Na učinkovitost po mnenju vseh intervjuvank vplivajo
podpora okolice, izobrazba nosečnice, sistemske omejitve ipd., pri čemer pa vse niso enotno
izpostavile ovir pri svojem delu. Najpogostejše težave medicinskih sester glede na odgovore
intervjuvank so jezikovne ovire, pomanjkanje časa in nizka zdravstvena pismenost. Pri
vprašanju o začetku zdravstvene vzgoje so se mnenja nekoliko razlikovala, saj je večina menila,
da bi se morala zdravstvena vzgoja začeti že med načrtovanjem nosečnosti, ena pa je poudarila,
da bi bilo smiselno z zdravstveno vzgojo začeti že v puberteti. Vloga medicinske sestre med
obravnavo nosečnice je bila opisana različno, in sicer od izvajanja predavanj, individualnega
svetovanja prek izvajanja postopkov v ambulanti do psihosocialne podpore. Vse intervjuvanke
se strinjajo o pomembnosti zdravstvene vzgoje, a je vsaka izmed njih izpostavila drugačen
razlog.
Razprava: Ugotovitve so pokazale, da imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri
informiranju, svetovanju in opolnomočenju nosečnic, nudijo pa tudi psihosocialno podporo.
Zdravstvena vzgoja nosečnic vključuje širok nabor vsebin, njena učinkovitost pa je močno
odvisna od različnih dejavnikov. Raziskava je dodatno osvetlila številne izzive, s katerimi se
medicinske sestre srečujejo pri izvajanju zdravstvene vzgoje. Pridobljene ugotovitve so lahko
osnova za nadaljnji razvoj strokovnih smernic in podpornih ukrepov za še bolj učinkovito
izvajanje zdravstvene vzgoje v prihodnje.
Keywords: zdravstvena vzgoja, nosečnost, medicinske sestre, oskrba
Published in ReVIS: 12.09.2025; Views: 99; Downloads: 3
 Full text (1,19 MB) |
22. OBRAVNAVA ODONTOGENIH ABSCESOV PO PROCESU ZDRAVSTVENE NEGESead Avdić, 2025, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Teoretična izhodišča naloge temeljijo na procesnem pristopu v zdravstveni negi in strokovni obravnavi pacientov z odontogenimi abscesi, ki vključuje diagnostiko, terapijo, preprečevanje zapletov in zdravstveno vzgojo. Medicinske sestre se v tem kontekstu soočajo z zahtevnimi kliničnimi situacijami, potrebo po učinkoviti komunikaciji, izobraževanju pacientov ter zagotavljanju varne in celostne oskrbe. Poudarjena je njihova vloga v vseh fazah obravnave, zlasti pri spremljanju stanja, lajšanju bolečin in spodbujanju samostojne skrbi za ustno zdravje. S tem smo sledili namenu raziskave, ki je bil: opredeliti obravnavo pacientov z odontogenim abscesom po procesu zdravstvene nege.
Metodologija: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, izvedenimi junija 2025, z namenskim vzorcem šestih zdravstvenih delavcev s tremi ali več leti delovnih izkušenj na področju maksilofacialne kirurgije. Vprašanja, oblikovana na podlagi strokovne literature, so zajemala diagnostiko, zdravljenje, lajšanje bolečine, vlogo medicinskih sester in klinične izzive. Teoretični del temelji na pregledu virov iz podatkovnih baz, kot so PubMed, SpringerLink, Google Učenjak, Cobiss in knjižnica Univerze v Novem mestu.
Rezultati: Rezultati intervjujev kažejo, da se pri obravnavi odontogenih abscesov najpogosteje uporabljajo klinični pregled in laboratorijski testi. Z zgodnjo diagnozo je okrevanje hitrejše, manj je zapletov. Zdravljenje običajno vključuje kirurški poseg in medikamentozno terapijo. Medicinske sestre pripravijo pacienta, ga spremljajo po posegu, izobražujejo in pomagajo lajšati bolečine. Glavne ovire so nesodelovanje pacientov, slaba ustna higiena in nerazumevanje navodil. Anketiranci poudarjajo pomen stalnega strokovnega izobraževanja in večje vključenosti pacientov v preventivo.
Razprava: V razpravi smo celovito obravnavali pet raziskovalnih vprašanj, ki so osvetlila najpomembnejše vidike obravnave pacientov z odontogenimi abscesi. Ugotovili smo, da so v klinični praksi najpogostejši kombinirani diagnostični pristopi, pri čemer je temelj klinični pregled, dopolnjujejo pa ga laboratorijske in slikovne preiskave. Terapevtski ukrepi vključujejo empirično antibiotično terapijo in kirurško drenažo, pri čemer je pomembna izbira antibiotika na osnovi antibiograma. Bolečino najpogosteje lajšamo s kombinirano analgezijo, dopolnjeno s psihološko podporo. Medicinske sestre pri tem spremljajo učinkovitost terapije in nudijo čustveno oporo pacientu. Izobraževanje pacientov o ustni higieni je ključni preventivni dejavnik, a pogosto neformalen, zato bi bilo smiselno razviti strukturirane izobraževalne pristope. Zdravstveno osebje se sooča z izzivi, kot so nesodelovanje pacientov, jezikovne ovire in nizka zdravstvena pismenost. Vloga medicinske sestre je osrednja v vseh fazah oskrbe – od priprave pacienta, preko pooperativne nege do izobraževanja – in močno vpliva na izid zdravljenja in preprečevanje zapletov.
Keywords: Odontogeni abscesi, proces zdravstvene nege, vloga medicinske sestre, ustna higiena.
Published in ReVIS: 12.09.2025; Views: 79; Downloads: 2
Full text (1016,21 KB) |
23. VLOGA MEDICINSKE SESTRE V OPERATIVNI DEJAVNOSTI PRI OBRAVNAVI PACIENTA Z ZLOMOM KOLKATjaša Kolman, 2025, not set Abstract: Izhodišča: Zlom kolka je pogosta poškodba pri starejših, pri čemer so običajno posledica padca in zmanjšanja gostote kosti v kasnejših letih življenja. Pogostejši so pri ženskah. Pri starejših ljudeh, ki pogosto trpijo zaradi bolezni srca in ožilja, težav s pljuči, nevroloških bolezni ali sladkorne bolezni, ti zlomi predstavljajo velik zdravstveni izziv. Neustrezno zdravljen zlom kolka lahko pripelje do hudih telesnih omejitev in invalidnosti.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali s pomočjo ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku: operativni poseg (surgical procedure), pacient (patient), zlom kolka (hip fracture), vloga medicinske sestre (role of nurse) in zdravstvena nega (healthcare). Za iskanje virov smo uporabili mednarodne podatkovne baze: PubMed, Wiley, ScienceDirect. S PRIZMA-diagramom smo prikazali proces izločevanja zadetkov. Pri vsebinski analizi smo uporabili tehniko kodiranja in oblikovanja vsebinskih kategorij.
Rezultati: Pregledali smo skupno 838 znanstvenih virov, izmed katerih je bilo na koncu vključenih 13 v obdelavo spoznanj. Vključili smo znanstvene in strokovne članke, objavljene od leta 2015 do leta 2025, ki so bili prosto dostopni na spletu v obsegu celotnega besedila. Z izvedbo kvalitativne vsebinske analize smo iz člankov izluščili 42 vsebinskih kod, ki smo jih združili v štiri kategorije. V pregled smo vključili osem sistematičnih pregledov literature, dve randomizirani študiji, eno nerandomizirano študijo, eno prospektivno kohortno študijo in eno kvalitativno študijo. Rezultati so pokazali, da medicinske sestre poskrbijo za pripravo pacienta na operacijo, z učinkovitimi preventivnimi ukrepi zmanjšujejo tveganje za pooperativne zaplete, kot so globoka venska tromboza in okužbe. Slednje skrbijo za nadzor vitalnih funkcij ter skrbijo za izobraževanje pacientov in zgodnjo mobilizacijo.
Razprava: Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri celostni obravnavi pacientov z zlomom kolka, saj sodelujejo v vseh fazah zdravljenja – od predoperativne priprave do rehabilitacije – in s tem pomembno prispevajo k uspešnemu okrevanju. Njihovo strokovno znanje, dosledno izvajanje protokolov in sodelovanje z zdravstvenim timom bistveno zmanjšujejo tveganje za zaplete in izboljšujejo kakovost življenja pacientov.
Keywords: zlom kolka, operativni poseg, vloga medicinske sestre, pacient
Published in ReVIS: 12.09.2025; Views: 81; Downloads: 3
Full text (1,15 MB) |
24. E-intervencija ekspresivnega pisanja kot možnost lažjega dostopa do psihosocialnega svetovanjaNataša Banfi, 2025, not set Abstract: V magistrskem delu smo raziskali možnost uporabe ekspresivnega pisanja (EP) v obliki e-intervencijske oblike psihosocialne podpore za posameznike, ki zaradi različnih ovir nimajo dostopa do klasičnih terapevtskih storitev ali si take oblike pomoči ne želijo. Ob kritičnem pregledu literature smo se usmerili v delovanje, terapevtske učinke in možnost prilagoditve EP v digitalno okolje.
Izvedli smo tematsko kvalitativno raziskavo s fenomenološkim pristopom, v kateri je sodelovalo šest odraslih udeležencev. Skozi štiridnevni proces strukturiranega ekspresivnega pisanja so zapisovali osebna doživljanja in čustvene odzive, nato pa v nadaljevanju delili razmišljanja in občutke v poglobljenih polstrukturiranih intervjujih.
Analiza je pokazala, da udeleženci e-intervencijo ekspresivnega pisanja doživljajo kot učinkovito in varno ter kot izkušnjo, ki jim je omogočila čustveno predelavo in jih spodbudila k večji pripravljenosti za iskanje nadaljnje strokovne psihološke pomoči. Rezultati kažejo, da ima e-intervencija lahko pomembno vlogo pri dopolnjevanju klasičnih oblik psihosocialne ali psihološke pomoči, saj omogoča večjo dostopnost, zasebnost, varnost in prilagodljivost glede na osebne potrebe uporabnikov.
Sklepi magistrske naloge potrjujejo potencial e-intervencij EP na področju mentalnega zdravja in nakazujejo očitno potrebo po nadaljnjem razvoju digitalnih orodij. E-intervencije so na predmetnem področju ob strokovnih temeljih znanstvenih metod ter spoštovanju in sprejemanju individualnih značilnosti in potreb uporabnikov pomemben korak k dvigu kakovosti duševnega zdravja širše skupnosti.
Keywords: Ekspresivno pisanje, e-intervencija, duševno zdravje, psihosocialno svetovanje, samopomoč.
Published in ReVIS: 12.09.2025; Views: 93; Downloads: 5
Full text (2,00 MB) |
25. |
26. |
27. |
28. Relationship of baseline pain conceptualisation with outcomes in patients with chronic nonspecific low back pain : doctoral thesis of the third-cycle Bologna study program PhysiotherapyIva Lončarić Kelečić, 2024, doctoral dissertation Abstract: Introduction: Chronic nonspecific low back pain (CNSLBP) imposes a significant burden, necessitating effective physiotherapy to enhance patient outcomes. Ascertainment of the interaction between baseline pain conceptualisation and patient outcomes may aid comprehension of (re)conceptualisation and clinical decision-making. Methods: Quantitative, pre-post research was conducted in outpatient physiotherapy. Participants with CNSLBP (n=84) underwent exercise therapy and provided relevant data before and after treatment cessation; sociodemographic and clinical data, pain, disability and health-related quality of life (HRQoL) outcome, and pain conceptualisation measures. The relationship between baseline pain conceptualisation and patient outcomes in an overall and specific manner and the difference in conceptualisation concerning educational attainment were verified. The SPSS program was employed, with descriptive and inferential statistical methods utilised under conventional acceptance of statistical significance. Results: Baseline pain conceptualisation was found to be related to overall patient outcomes, thereby explaining variances in pain (r = -0.273, p = 0.012; r2 = 0.075) disability (r = -0.259, p = 0.018; r2 = 0.067), and HRQoL outcomes (r = 0.295, p = 0.007; r2 = 0.087, respectively r = 0.323, p = 0.003; r2 = 0.104) following physiotherapy. Lower baseline pain conceptualisation was associated neither with less pain or disability reduction nor less improved HRQoL outcomes following physiotherapy. The lower-educated patients showed lower pain conceptualisation (t = -2.219, p = 0.014; d = 0.55). Conclusion: In CNSLBP, baseline pain conceptualisation is related to overall pain, disability, and HRQoL outcomes following physiotherapy but does not influence the extent of improvement in these outcomes. Lower-educated patients may be at risk for poorer overall outcomes.
Keywords: chronic pain knowledge apain science aphysiotherapy aspine, knowledge, pain science, physiotherapy, spine
Published in ReVIS: 12.09.2025; Views: 80; Downloads: 1
 Link to file |
29. |
30. |
