Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Subakromialni utesnitveni sindrom (SAIS) je ena izmed pogostejših motenj ramenskega sklepa, kjer je tetiva mišice supraspinatusa tanjša kot v normalnem stanju, obenem pa je razmik med akromionom in humerosom manjši. Stanje običajno spremljata bolečina in omejen obseg gibljivosti, katera vplivata na normalen vsakdan. Pri odpravljanju omenjenih težav so najuspešnejše fizioterapevtske obravnave temeljile na uporabi: HILT, interferenčne terapije, TENS-a, PNF-a, mobilizacijskih tehnik in terapevtske vadbe (proprioceptivna vadba, modificirane raztezne vaje na posteriornem delu, nadzorovane terapevtske vadbe). Namen diplomskega dela je bil poglobljeno razumevanje najoptimalnejše izbire ustreznih tehnik pri fizioterapevtski obravnavi subakromialnega utesnitvenega sindroma. Metoda: Uporabili smo kvalitativen raziskovalni pristop, na podlagi katerega smo ugotavljali učinkovitost fizioterapevtske obravnave subakromialnega utesnitvenega sindroma. Ustrezno literaturo smo iskali s pomočjo naslednjih podatkovnih baz: COBISS, Google Scholar, ResearchGate, PubMed. Pred pričetkom raziskave smo si za lažje iskanje ustrezne literature določili vključitvene in izključitvene dejavnike. V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo analize dokumentov, deskriptivno metodo ter primerjalno metodo. Rezultati: Zbrane rezultate smo predstavili v tabeli. Za zaključno analizo člankov smo si izbrali 9 raziskav, katere smo med seboj primerjali. Pri primerjanju raziskav smo se osredotočili na izboljšanje gibljivosti, zmanjšanje bolečine, povečanje mišične moči ter kvaliteto izvajanja vsakodnevnih aktivnosti. Najuspešnejše rezultate so dosegle raziskave, ki so uporabljale HILT, modificiran program razteznih vaj posteriornega dela ramena in PNF terapija. Razprava: Pri pregledovanju in primerjanju raziskav nismo zasledili negativnih učinkov fizioterapevtskih obravnav. Pregled literature nam je omogočil poglobljeno razumevanje o ustreznosti izbire fizioterapevtske obravnave subakromialnega utesnitvenega sindroma.
Ključne besede: utesnitveni sindrom, subakromialni, gibljivost, terapija, bolečina
Objavljeno v ReVIS: 15.09.2025; Ogledov: 61; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,44 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Lateralni epikondilitis je stanje, ki ne prizadene samo teniških igralcev in športnikov, ampak tudi ljudi, ki imajo veliko ponavljajočih se gibov roke z obremenitvami predvsem v področju komolčnega sklepa in rok, kar lahko vodi v oslabitev mišic, vnetje in poškodbe kit, ki te mišice pritrjujejo na kost. Za zdravljenje teniškega komolca se uporabljajo razne miofascialne tehnike. Prav tako se uporabljajo konzervativne metode, kot sta laser in ultrazvočna terapija. Zadnje čase se za zdravljenje uporabljajo tudi udarni globinski valovi. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda znanstvene in strokovne literature predstaviti primerjavo učinkovitosti med ultrazvočno terapijo in terapijo z udarnimi globinskimi valovi. Metode dela: V empiričnem delu diplomskega dela je bila uporabljena kvalitativna metoda. Znanstveno literaturo smo iskali v bazah PubMed in ScienceDirect. Za iskanje so bile uporabljene naslednje ključne besede: lateralni epikondilitis, teniški komolec, ultrazvočna terapija, udarni globinski valovi in fizioterapija. Vključene so bile raziskave, ki so bile mlajše od 10 let in so vsebinsko ustrezale našemu iskanju. Rezultati: V končno analizo za pregled literature je bilo vključenih osem raziskav, ki so se nanašale na primerjavo učinkovitosti med ultrazvočno terapijo in terapijo z udarnimi globinskimi valovi pri pacientih z lateralnim epikondilitisom, vendar so se razlikovala merilna orodja. Obe terapiji sta bili uspešni pri zmanjšanju bolečine, merjene z vizualno analogno lestvico, algometrom, ekstenzijo zapestja proti uporu, močjo prijema, funkcijskim testom in vprašalniki za oceno funkcionalnosti in kakovosti življenja. Razprava: V pregledu literature je bilo ugotovljeno, da je bila pri lateralnem epikondilitisu bolj učinkovita terapija z udarnimi globinskimi valovi.
Ključne besede: lateralni epikondilitis, teniški komolec, ultrazvočna terapija, udarni globinski valovi, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 15.09.2025; Ogledov: 69; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Z napredkom medicine in življenjskega sloga posameznika ter s hitrim tempom življenja se je pokazala potreba po dodatnem izobraževanju medicinskih sester, saj poleg svoje temeljne naloge, tj. skrbi, za pacientove fiziološke potrebe, njihovo delo vse pogosteje vključuje holistično obravnavo pacienta in njihovih svojcev. Študij je zelo zahteven, za razvoj stoke pa so potrebne raziskave in njihove analize. Metoda: V magistrskem delu je uporabljena kvantitativna metoda dela. Merski instrument je bil anketni vprašalnik, preveden iz nemščine, in je namenjen rednim pa tudi izrednim študentom smeri zdravstvene nege na Univerzi Alma Mater Europaea. Empirični del je vseboval 84 vprašanj, razdeljenih na štiri sklope. Za pisanje teoretičnega dela smo uporabili deskriptivno metodo, s katero smo pregledali znanstveno in strokovno literaturo. Prav tako je bila uporabljena metoda kompilacije. Za statistično obdelavo podatkov je bil uporabljen program SPSS 29.0. Vrednost p < 0,05 je določala mejo statistične značilnosti. Rezultati: Pridobljeni rezultati kažejo, da se vse naše domneve niso izkazale za pravilne, saj je situacija v praksi pokazala drugače. Pri študentih, rednih in izrednih, rezultati ne pokažejo pomembnih razlik v kompenzaciji zdravega življenjskega sloga s predajanjem slabim razvadam in kakovostjo spanja, povezano s tem. Delo nakazuje, da so potrebne nadaljnje raziskave na tem področju, da bi se rezultati lahko posplošili in bi bilo mogoče podati priporočila za Univerzo pa tudi za delodajalce in študente. Razprava: Zdrav življenjski slog ne vpliva le na trenutne akademske dosežke, ampak postavlja temelje za dolgoročno zdravje in dobro počutje. Podatki, zbrani v raziskavi v krajšem časovnem obdobju, ne omogočajo ugotavljanja, ali so določeni dejavniki vzročni ali posledični, ampak prikazujejo le trenutne povezave med zdravim življenjskim slogom in škodljivimi navadami, kot sta pitje alkohola in kajenje, med študijem.
Ključne besede: redni in izredni študij, aktivni življenjski slog, spanje, uživanje alkohola in cigaret
Objavljeno v ReVIS: 15.09.2025; Ogledov: 61; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,95 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Akutna pooperativna bolečina je bolečina, ki se pojavi kot neposreden rezultat kirurškega posega ali poškodbe tkiva med operacijo. Izvajalci zdravstvene nege so odgovorni za spremljanje akutne pooperativne bolečine. Spremljanje temelji na uporabi lestvic za spremljanje akutne pooperativne bolečine, opazovanje vedenjskih znakov, spremljanje fizioloških parametrov, dokumentiranja in komunikacije v timu ter klinične presoje, ki temelji na podlagi izkušenj, znanja in celostne obravnave pacienta. Namen diplomske naloge je ugotoviti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri spremljanju akutne pooperativne bolečine. Metoda: Uporabili smo kvalitativen raziskovalen pristop in deskriptivno metodo dela. Kot inštrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturiran intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je vključeval izvajalce zdravstvene nege, ki imajo več kot eno leto delovne dobe na področju kirurške zdravstvene nege. V intervju smo vključili sedem izvajalcev zdravstvene nege, od tega dva diplomirana zdravstvenika, dve diplomirani medicinski sestri in dve magistri zdravstvene nege. Raziskava je potekala od januarja do maja 2025. Rezultati: Intervjuvani izvajalci zdravstvene nege se na svojem delovišču srečujejo z akutno pooperativno bolečino, ki jo prepoznajo na podlagi vedenjskih znakov, sprememb vitalnih funkcij in uporabe lestvic za spremljanje akutne pooperativne bolečine. Spremljanje akutne pooperativne bolečine izvedejo z uporabo numerične ocenjevalne lestvice (NRS), vizualno-analogne lestvice (VAS) in lestvice CPOT (angl. Critical-Care Pain Observation Tool). Spremljanje bolečine se prilagaja glede na pacientovo stanje in njegove individualne potrebe. Razprava: Raziskava prikazuje, da imajo izvajalci zdravstvene nege osrednjo vlogo pri ocenjevanju in spremljanju akutne pooperativne bolečine, kar je skladno s sodobnimi smernicami in strokovno literaturo. Pristop, ki vključuje kombinacijo farmakoloških in nefarmakoloških intervencij, omogoča boljšo prilagoditev individualnim potrebam pacientov. Ugotovitve potrjujejo pomen celostnega pristopa, ki vključuje natančno spremljanje akutne pooperativne bolečine kot tudi sprotno prilagajanje analgetične terapije.
Ključne besede: akutna pooperativna bolečina, spremljanje bolečine, zdravstvena nega, ocenjevalne lestvice.
Objavljeno v ReVIS: 12.09.2025; Ogledov: 100; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,25 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Nosečnost je naraven, a hkrati tudi kompleksen biološki in psihosocialni proces, ki vključuje številne spremembe na telesni, čustveni in socialni ravni. V tem obdobju sta pomembni ustrezna informiranost in podpora, do katere lahko pridemo s pomočjo zdravstvene vzgoje nosečnic. Namen raziskave je preučiti pomen zdravstveno-vzgojnega dela medicinskih sester pri spodbujanju zdrave nosečnosti. Metode: Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela, pri čemer smo uporabili vire iz strokovne in znanstvene literature ter polstrukturirani intervju. Rezultati: Vzorec je predstavljalo šest diplomiranih medicinskih sester, starih med 32 in 58 let. Vse so delale na področju nosečnosti in porodništva. Vse intervjuvanke so povedale, da vsebina zdravstvene vzgoje vključuje pripravo na porod, dojenje, zdrav življenjski slog, preprečevanje škodljivih razvad ipd. Njihova razlaga pojma zdravstvene vzgoje se je razlikovala, saj so nekatere to poudarile kot izobraževanje in informiranje, druge pa kot podporo, opolnomočenje ali pomoč pri sprejemanju odločitev. Na učinkovitost po mnenju vseh intervjuvank vplivajo podpora okolice, izobrazba nosečnice, sistemske omejitve ipd., pri čemer pa vse niso enotno izpostavile ovir pri svojem delu. Najpogostejše težave medicinskih sester glede na odgovore intervjuvank so jezikovne ovire, pomanjkanje časa in nizka zdravstvena pismenost. Pri vprašanju o začetku zdravstvene vzgoje so se mnenja nekoliko razlikovala, saj je večina menila, da bi se morala zdravstvena vzgoja začeti že med načrtovanjem nosečnosti, ena pa je poudarila, da bi bilo smiselno z zdravstveno vzgojo začeti že v puberteti. Vloga medicinske sestre med obravnavo nosečnice je bila opisana različno, in sicer od izvajanja predavanj, individualnega svetovanja prek izvajanja postopkov v ambulanti do psihosocialne podpore. Vse intervjuvanke se strinjajo o pomembnosti zdravstvene vzgoje, a je vsaka izmed njih izpostavila drugačen razlog. Razprava: Ugotovitve so pokazale, da imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri informiranju, svetovanju in opolnomočenju nosečnic, nudijo pa tudi psihosocialno podporo. Zdravstvena vzgoja nosečnic vključuje širok nabor vsebin, njena učinkovitost pa je močno odvisna od različnih dejavnikov. Raziskava je dodatno osvetlila številne izzive, s katerimi se medicinske sestre srečujejo pri izvajanju zdravstvene vzgoje. Pridobljene ugotovitve so lahko osnova za nadaljnji razvoj strokovnih smernic in podpornih ukrepov za še bolj učinkovito izvajanje zdravstvene vzgoje v prihodnje.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, nosečnost, medicinske sestre, oskrba
Objavljeno v ReVIS: 12.09.2025; Ogledov: 116; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,19 MB)