21. Primerjava parcialnih kazalnikov za doseganje SDG3 z ekološkimi sledmiŠtefan Žun, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšne so medsebojne povezave med vplivom inovacij kot kazalcem trajnostne proizvodnje in bolniške odsotnosti kot možnem delnem cilju SDG3 (Sustainable Development Goals) na agregatni kazalec trajnostnega razvoja (Ekološke sledi, ES)? Namen: Posredno dokazati pomen inovacij za trajnostno proizvodnjo (zeleni prehod). Metoda: Integralni izračun ekoloških sledi za opazovani sistem (Slovenija), primerjava izračuna s kazalci tehnoloških inovacij ter bolniško odsotnostjo z opazovanim sistemom in EU. Rezultati: Slovenija na področju inovativnosti dosega inovacijski indeks 84,9 % (2020) in želi doseči do leta 2030 vrednost 110 % glede na povprečje EU. Kazalec ekoloških sledi Slovenije leta 2020 je 4,78 gha kar je 102,7 % povprečja EU in po letu 2008 upada in šibko nakazuje potrditev hipoteze okoljske Kuznetsove krivulje. Indeks število dni bolniške odsotnosti/zaposlenega za Slovenijo (2022) v primerjavi s povprečjem EU 1,1 in od leta 2008 narašča. Organizacija: Zdravo delovno okolje pomembno prispeva k dobremu počutju zaposlenih, večji motiviranosti in boljši psihofizični kondiciji zaposlenih. Posledično se zmanjša bolniška odsotnost, kar pozitivno vpliva na produktivnost in stabilnost organizacije. Skrb za zdravje zaposlenih je dolgoročna investicija v uspeh podjetja. Takšne organizacije so bolj odporne, inovativne in privlačne za kadre. Družba: Na Vrhu Organizacije združenih narodov o trajnostnem razvoju je bila septembra 2015 sprejeta Agenda 2030 za trajnostni razvoj. Ta uravnoteženo združuje tri razsežnosti trajnostnega razvoja: ekonomsko, socialno in okoljsko in jih prepleta med 17 cilji trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals – SDG). Agenda 2030 je univerzalna; njene cilje bo treba doseči do leta 2030 in jih bodo morale uresničiti vse države sveta. Originalnost: Na teoretični ravni smo želeli preveriti omejitve metode ekoloških sledi kot orodja za merjenje trajnostnega razvoja. Metoda ima lastnosti integralnih kazalnikov, vendar smo ugotovili, da je uporabna predvsem pri dobro obdelanih statističnih podatkih. Energijske tokove je lažje meriti kot snovne. Ključno pa je vprašanje, ali metoda enakovredno zajema ekonomske, socialne in okoljske vidike trajnostnega razvoja. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Gospodarska rast povečuje ekološke sledi, medtem ko tehnološke inovacije pripomorejo k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje in doseganju ciljev trajnostnega razvoja (SDG). Ocenjujemo, da raziskave na tem področju ne dajejo natančnih rezultatov, saj primanjkuje preučevanja socialnega okolja, ki ga delno nadomeščamo s kazalcem bolniške odsotnosti. Naše ugotovitve poudarjajo pomen inovacij za trajnostno proizvodnjo in zmanjšanje ekoloških sledi.
Ključne besede: ekološke sledi, bolniška odsotnost, inovacije, trajnostna proizvodnja, zdravo delovno okolje
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 122; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (655,55 KB) |
22. Ureditev zdravljenja brez privolitve mladoletnih bolnikov z duševno motnjo : magistrsko deloTina Resnik, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava neprostovoljne hospitalizacije mladoletnih oseb s težavami v duševnem zdravju. Preučili smo pravno ureditev ter pogledali, kakšno je dejansko stanje na tem področju v Sloveniji. Pri preučitvi ureditve varstva mladoletnikov z duševnimi težavami v primeru prisilnega zdravljenja smo uporabili deskriptivno, analitično, razlagalno, deduktivno in primerjalno metodo ter opravili intervju s predstavnikom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije. Želeli smo ugotoviti, ali obstoječi pravni okvir ustrezno varuje njihove pravice. Cilji raziskovanja so vezani na ugotovitev dejanskega stanja na tem področju, preučitev slovenske zakonodaje in primerjavo s Švedsko, pregled kršitev človekovih pravic in preučitev sodb Evropskega sodišča za človekove pravice glede neprostovoljnega zdravljenja mladoletnih duševnih bolnikov ter oceno ključnih izzivov, s katerimi se soočata zakonodaja in sodna praksa pri varstvu pravic mladoletnih bolnikov z duševno motnjo. Ugotovili smo, da se stanje na tem področju v zadnjih letih izboljšuje in da imata tako Slovenija kot Švedska dobro urejeno zakonodajo, ki se osredotoča tudi specifično na mladoletne osebe. V praksi pa se Slovenija še vedno bori s prostorskim pomanjkanjem in kadrovskim primanjkljajem. Magistrsko delo omogoča vpogled v pomembno tematiko, ki je vedno bolj aktualna, saj se vedno več mladoletnikov spopada z duševnimi težavami, z rezultati raziskave pa upamo tudi na zmanjšanje stigme duševnih težav med mladimi ter povečanje prostorskih in kadrovskih kapacitet na tem področju.
Ključne besede: neprostovoljna hospitalizacija, mladostniki, duševno zdravje, človekove pravice, Zakon o duševnem zdravju
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 139; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,13 MB) |
23. Odnosi med Kitajsko in Tajvanom : ali bo Kitajska z vojaško silo zavzela Tajvan?Tian Xia, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga analizira kompleksne in večplastne odnose med Ljudsko republiko Kitajsko (LRK) in Tajvanom z osrednjim raziskovalnim vprašanjem: Ali bo Kitajska z vojaško silo zavzela Tajvan? Delo sistematično preučuje zgodovinski razvoj tajvanskega vprašanja, vključno z opredelitvijo političnih, gospodarskih, kulturnih in diplomatskih povezav med obema stranema ter njuno interpretacijo mednarodnih resolucij, predvsem Resolucije 2758 Generalne skupščine OZN. Raziskava se osredotoča tudi na stališča Kitajske, Tajvana in zahodnih držav, kot so ZDA, Avstralija in Evropska unija, ter na notranja politična razhajanja in družbene dinamike v tajvanski družbi. Posebej je izpostavljena tudi vloga mednarodnega prava in vprašanje legitimnosti suverenosti, ki pomembno oblikuje različne narative vpletenih akterjev. Ugotovitve kažejo, da LRK v skladu s politiko ene Kitajske meni, da je vprašanje Tajvana izključno notranja zadeva Kitajske, pri čemer poudarja miroljubno združitev, vendar ne izključuje uporabe sile. Tajvan medtem vse bolj krepi svojo de facto neodvisnost, utrjuje demokratično identiteto in računa na podporo zahodnih sil. Analiza kaže, da se vojaška možnost združitve sicer dolgoročno ohranja kot strateški cilj LRK, vendar pa so verjetnosti za neposreden oborožen spopad v bližnji prihodnosti relativno majhne zaradi globalne geostrateške prepletenosti in ekonomske soodvisnosti ter posledic morebitne destabilizacije mednarodnega sistema.
Ključne besede: Kitajska, Tajvan, politika ene Kitajske, Resolucija 2758, Komunistična partija Kitajske, Guomindang, status quo, tajvansko vprašanje, zahodne sile
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 140; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,78 MB) |
24. Politična integriteta in etika predsednika Državnega zbora Republike Slovenije : magistrsko deloSelma Lindič Kranjc, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na politično integriteto in etiko predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, pri čemer v ospredje postavlja aktualno predsednico, mag. Urško Klakočar Zupančič. V raziskavi proučujemo pravne, institucionalne in normativne mehanizme, ki določajo meje in načela etičnega ravnanja nosilca te visoke politične funkcije. Analiziramo, kako politična etika, pravna regulativa ter pričakovanja javnosti vplivajo na opravljanje funkcije predsednika DZ, pri čemer upoštevamo tudi vpliv medijev, političnih pritiskov in osebne integritete. S študijo primera preučujemo konkretne dogodke, ki so v javnosti sprožili polemike, ter ocenjujemo, ali veljavna zakonodaja zadostuje za učinkovito varovanje integritete. Posebej analiziramo razmerje med zasebnim in javnim življenjem političnih funkcionarjev ter razpravljamo o vlogi medijev pri oblikovanju njihove podobe. Ugotavljamo, da politična integriteta ni le osebna vrednota, temveč tudi odraz institucionalne kulture in širšega demokratičnega sistema. Ključno je, da se integriteta gradi skozi pregledno in odgovorno delovanje, odprt dialog z javnostjo ter jasna pravila ravnanja. V sklepu delo ponuja priporočila za izboljšanje obstoječih mehanizmov nadzora in etičnih standardov ter opozarja na potrebo po večji odgovornosti in neodvisnosti nosilcev političnih funkcij, ki s svojim delovanjem pomembno vplivajo na zaupanje javnosti v demokratične institucije.
Ključne besede: etika, integriteta, transparentnost, predsednik državnega zbora, etični kodeks, odgovornost funkcionarjev
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 144; Prenosov: 2
Celotno besedilo (641,94 KB) |
25. Varovanje osebnih podatkov v slovenski policiji : magistrsko deloRebeka Jurček, 2025, magistrsko delo Opis: Varstvo osebnih podatkov je temeljna pravica, ki je določena v listini Evropske unije o temeljnih pravicah in pogodbi o delovanju Evropske unije. Ustava Republike Slovenije določa varstvo osebnih podatkov kot eno izmed zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi. Vsaka obdelava osebnih podatkov namreč pomeni poseg v z ustavo varovane človekove pravice. Poseg v obdelavo osebnih podatkov je dopusten, če je z zakonom opredeljeno, kateri podatki se smejo obdelovati, kakšen je namen njihove obdelave ter sta zagotovljena ustrezno varstvo in zavarovanje teh. Varstvo osebnih podatkov je v slovenski policiji urejeno z več zakoni in predpisi, ki zagotavljajo zaščito osebnih podatkov posameznikov. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako se osebni podatki v slovenski policiji hranijo, obdelujejo, predvsem pa varujejo in kakšne so sankcije v primeru kršenja pravila varne hrambe, obdelave in varovanja podatkov. Za proučevanje smo uporabili metode, ki smo jih razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opravili pregled strokovne literature in pri tem opravili analizo, v empiričnem delu pa smo izvedli polstrukturirani intervju s pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov v policiji in odgovorno osebo za varstvo osebnih podatkov v policiji. Od strokovnih in kompetenčnih oseb smo želeli iz prve roke pridobiti informacije o delu slovenske policije na tem področju. Rezultati dela bodo prispevali k celovitemu vpogledu v varovanje osebnih podatkov in delovanju slovenske policije na tem področju.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, človekove pravice, ZVOP-2, GDPR, slovenska policija
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 134; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1002,10 KB) |
26. Deležniki in njihov vpliv na izvajalca javne službeEmilio Murtič, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kateri so ključni deležniki izvajalca javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in kateri od njih delujejo spodbujevalno oziroma zaviralno nanj? Namen: Želimo določiti ključne deležnike izvajalca javne službe zbiranja komunalnih odpadkov ter določiti njihovo vlogo pri oblikovanju strategije za doseganje predpisanih ciljev. Metoda: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu obstoječe literature. Iskanje člankov je bilo izvedeno v bazah, kot so Cobiss+, Springer Link, Scopus, ScienceDirect in Google Scholar. Upoštevani članki so zajeti iz obdobja med letoma 2015 in 2025, s prostim dostopom ter pisani v slovenščini ali angleščini. Rezultati: Raziskava je pokazala, da na izvajalca javne službe vpliva 13 ključnih deležnikov: gospodinjstva, menedžment IJSZKO, država, lokalna samouprava, nevladne organizacije, prevozniki odpadki, deponija, kompostarne, lokalne organizacije, industrija, izobraževalni sistem in energetski sektor. Ti so v deležniško razmerje vezani na način, kot porabniki storitev izvajalca javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, kot lastniki same službe, kot regulatorji oziroma kot dobavitelji ali prevzemniki odpadkov. Vsak od njih lahko na izvajalca javne službe zbiranja komunalnih odpadkov vpliva tako spodbujevalno, kot tudi zaviralno. Organizacija: Raziskava organizaciji ponudi vpogled v ključne deležnike in njihov vpliv ter tako omogoča predhodno planiranje aktivnosti za optimalno izvedbo in uresničevanje ciljev. Strategija zajema cilje predpisane s strani zakonodajalcev (državnih in lokalnih) in ti imajo predpisan termin, do katerega morajo te cilje doseči. Družba: Članek omogoča predstaviti širši javnosti položaj izvajalca javne službe zbiranja komunalnih odpadkov med njegovimi deležniki in na kakšen način le ti vplivajo na oblikovanje delovnih nalog izvajalca, katerega glavni namen je omogočati osnovne pogoje bivanja na nekem območju. Originalnost: V Sloveniji v času pisanja tega članka ni mogoče zaslediti tovrstne raziskave in znanje pridobljeno s tem nam omogoča razumevanje poslovnega in organizacijskega okolja IJSZKO s katerim se srečujemo vsak dan. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Ključna omejitev je omejena literatura s tega področja. Ta je predvsem v elektronski obliki v bazah podatkov. Slovenske literature skoraj ni zaslediti. Težavo predstavlja tudi dejstvo, da veliko literature ne sovpada z zadanim časovnim okvirjem in je tako na nek način že zastarela. Področje je zaradi svoje pomembnosti in slabe raziskanosti bilo potrebno podrobneje raziskati.
Ključne besede: javna služba, zbiranje odpadkov, deležniki
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 121; Prenosov: 2
Celotno besedilo (586,36 KB) |
27. Etičnost kot odločilni dejavnik vojaškega voditeljstva v Slovenski vojski : doktorska disertacijaDejan Okovič, 2025, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji je predstavljeno in preučeno vojaško voditeljstvo v Slovenski vojski skozi prizmo etičnosti, upoštevajoč analizo zgodovinskega konteksta, transformacijskih procesov ter pomena menedžmenta v vojaški organizaciji. Pregled teoretičnih izhodišč je obsegal koncept nacionalne varnosti, obrambni sistem ter razvoj teorije vojaškega menedžmenta. Bistvo obravnavane teme je preučitev vloge vojaškega voditeljstva v Slovenski vojski skozi prizmo etičnosti. Uporabljene raziskovalne metode omogočajo celovit vpogled v tematiko ter zagotavljajo empirično podprte zaključke o pomenu etičnega vojaškega voditeljstva v Slovenski vojski. Za celovito analizo vojaškega voditeljstva in etičnosti v Slovenski vojski raziskava uporablja kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih metod. Z uporabo analize primarnih in sekundarnih virov, zgodovinske metode, empirične raziskave, primerjalne analize, ter deskriptivne in interpretativne metode so bili opredeljeni ključni koncepti ter razvoj obrambnega sistema in preučitev etične infrastrukture. Opravljena je bila raziskava percepcije vojaškega voditeljstva ter izvedena primerjalna analiza istega z obstoječimi teorijami in pravnimi podlagami. Identificirani so bili ključni dejavniki vojaškega voditeljstva in oblikovani predlogi za izboljšave. Ključne ugotovitve raziskave potrjujejo, da je pomen etičnega voditeljstva, zaupanja in integritete v Slovenski vojski bistveno večji, kot ga Slovenska vojska kot organizacija zaznava in opredeljuje. Rezultati napotujejo na potrebo po izboljšanju etične infrastrukture s ciljem boljšega, učinkovitega in etičnega soočanja z izzivi sodobnega vojaškega voditeljstva. Namen raziskave je bil preučiti vlogo vojaškega voditeljstva v Slovenski vojski skozi prizmo etičnosti ter ugotoviti, kako etika, integriteta in vrednote vplivajo na vojaško vodenje ter kakšen pomen imajo pri oblikovanju zaupanja, učinkovitosti in profesionalizma v vojaški organizaciji, pri čemer se osredotoča na pomen sodobnega vojaškega voditeljstva. Cilj raziskave je bil prispevati k razvoju profesionalnega in etično trdnega voditeljstva, ki bo povečalo zaupanje v Slovensko vojsko ter izboljšalo njeno delovanje v sodobnem varnostnem okolju. Izvirnost raziskave se kaže v izboru obravnavane vsebine, saj je prva s področja preučevanja vojaške etičnosti v Slovenski vojski. Raziskava ponuja vpogled v dejansko ureditev, percepcijo ter razumevanje vojaškega voditeljstva ter predstavi usmeritve za krepitev etičnosti in s tem profesionalizma v Slovenski vojski, s ciljem izboljšanja vodenja in oblikovanja potrebne organizacijske kulture.
Ključne besede: samostojnost, nacija, vodenje, vojaško voditeljstvo, etika, zaupanje vpliv
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 123; Prenosov: 2
Celotno besedilo (3,82 MB) |
28. Podnebno nevtralna in pametna mesta : magistrsko deloElizabeta Arh, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo problematiko podnebnih sprememb, pri katerih ima človek pomembno vlogo z izpusti toplogrednih plinov. Če želimo preprečiti nadaljnje segrevanje ozračja in ostati znotraj cilja Pariškega sporazuma, ki določa omejitev dviga globalne temperature na največ 1,5 ºC, je nujno zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Ker večina teh izpustov nastaja v mestih, kjer živi večina svetovnega prebivalstva, je Evropska komisija vzpostavila program Misija 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Namen Misije je, da 100 izbranih mest Evropske unije z eksperimentiranjem in inovacijami doseže podnebno nevtralnost ter razvije pametne rešitve za trajnostni razvoj, s čimer bi jim do leta 2050 sledila tudi ostala mesta. V okviru programa sta izbrani tudi mesti Kranj in Stockholm. Za Kranj to pomeni prvo celovito soočenje z izzivom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, medtem ko Stockholm že od leta 1976 sistematično izvaja ukrepe, s katerimi želi do leta 2030 postati prvo podnebno pozitivno mesto na svetu. Obe mesti sta si zastavili ambiciozne cilje in ukrepe v sektorjih energetike, prometa, stavb in ravnanja z odpadki, ki naj bi do leta 2030 zagotovili podnebno nevtralnost. V okviru raziskave smo analizirali zastavljene ukrepe in izvedli primerjavo emisij toplogrednih plinov med mestoma za leto 2018. Poleg okoljskih ciljev obe mesti razvijata tudi elemente pametnega mesta, pri čemer digitalne tehnologije omogočajo dodatno zmanjšanje emisij. Kranj v ta namen uvaja digitalno platformo in mestno kartico CeKR, ki bosta prispevali k učinkovitejšemu upravljanju storitev in virov.
Ključne besede: podnebne spremembe, toplogredni plini, podnebno nevtralna mesta, pametna mesta, obnovljivi viri energije, trajnostni razvoj
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 121; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,27 MB) |
29. |
30. The relationship between leadership style and lifelong learning of employeesLejla Imamović Lerić, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Research Question (RQ): Lifelong learning is the basis of today's business. All employees, and their managers, in modern times, need to continuously learn and work on developing their abilities. Nevertheless, lifelong learning requires certain efforts, and support is needed throughout the process. The main problem of the research was the influence of different leadership styles on lifelong learning. The main question was leaders and leadership styles influence the lifelong learning of their employees and followers? Purpose: The main purpose of the research was to examine the relationship between leadership styles and lifelong learning of employees. The purpose was to see which leadership styles were most supportive of lifelong learning, that is, which leadership styles lead to the greatest motivation when it comes to lifelong learning of employees. Method: In the theoretical part of the work, previous research related to this topic were consulted. Empirical research has been done on a sample of 30 companies, small and medium-sized enterprises, an analysis of leadership styles in the analysed companies, an analysis of lifelong learning methods, and the relationship between leadership styles and lifelong learning was examined. Results: The research results indicate that the most represented leadership style in small and medium enterprises is democratic (56.7%). When it comes to supporting employees in the context of additional learning, the research results indicate that autocratic leaders are most often willing to support their employees through financial investments, while democratic leaders are more willing to provide their employees with days off to improve professionally. Also, the research results show that the approach to learning among employees is the most studious and better in cases where the leader is an autocrat, but the avoidance of learning is most present in cases where the leader is laissez-faire. Organization: Through the research, it was determined which leadership styles contributed most to the motivation for lifelong learning, and insight into such results could be an input for leaders (or those who intend to become leaders) on how to adapt their style in the context of the greatest motivation of employees towards lifelong learning. Society: More knowledge, or learning, surely leads to greater social responsibility. Through lifelong learning, not only employees’ benefit, but also managers, clients, consumers, and the wider social community. Originality: Research of this type is one of the most important in this region, where the connection between leadership styles and lifelong learning is sought on a sample of small and medium-sized enterprises. Limitations / further research: Research limitations refer to difficulties in the process of forming a sample and obtaining data. Recommendations for future research refer to the inclusion of additional variables in the existing constellation, among which are change management, quality, formal education.
Ključne besede: quality, enterprise
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 81; Prenosov: 1
Celotno besedilo (301,27 KB) |
