Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: POVZETEK Teoretična izhodišča: Arterijska hipertenzija predstavlja pomembno zdravstveno stanje, ki se pogosto kaže brez očitnih simptomov, zato ima naziv tiha ubijalka. Povišan krvni tlak v sodobnem svetu predstavlja resen zdravstveni problem s potencialno hudimi zapleti – bolezni srca, možganska kap in ledvične bolezni. Namen raziskave je raziskati celostno obravnavo pacienta z arterijsko hipertenzijo. Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov pa je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz COBISS, Cochrane, PubMed, Google Učenjak, DKUM, ScienceDirect in CINAHL. Rezultati: Različne stopnje hipertenzije se klasificirajo glede na odčitke krvnega tlaka, kar zahteva natančno diagnozo in redno spremljanje tako doma kot s strani strokovnjaka. Dejavniki tveganja za razvoj hipertenzije so razdeljeni na nespremenljive, kot sta starost in družinska anamneza, ter spremenljive, ki vključujejo debelost, prehrano, telesno aktivnost in stres. Neobvladovana hipertenzija, ki ni strokovno zdravljena, lahko privede do resnih zapletov, zaradi česar je nujno, da se jo obravnava kot resno bolezen. Zdravljenje temelji tako na spremenjenem življenjskem slogu kot na farmakoloških pristopih, kar pa je odvisno od resnosti in stanja posameznika. Razprava: Uspešno obvladovanje hipertenzije na nivoju strokovnega tima zahteva multidisciplinarni pristop, pri čemer imajo medicinske sestre ključno vlogo pri izobraževanju pacienta, spremljanju njegovega zdravstvenega stanja in spodbujanju zdravega življenjskega sloga. Njihova vloga poleg tega vključuje tudi podporo pri izgubi telesne teže, uporabi prehranskih smernic in obvladovanju stranskih učinkov zdravil, če se ti pojavijo. Skozi individualizirane načrte oskrbe in sodelovanje z drugimi strokovnjaki lahko medicinske sestre pomagajo pri optimizaciji zdravljenja in izboljšanju kakovosti življenja bolnikov s hipertenzijo.
Keywords: Ključne besede: pacient, celostna obravnava, arterijska hipertenzija, krvni tlak.
Published in ReVIS: 13.03.2025; Views: 355; Downloads: 18
Full text (1,18 MB)

Abstract: Namen: Ugotoviti smo želeli, kako uporaba elektronskih naprav vpliva na kognitivni, čustveni, socialni in fizični razvoj osnovnošolskih otrok v Sloveniji ter kako je povezana s tveganjem za digitalno zasvojenost. Metode: Naša raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, pri čemer smo uporabili deskriptivno statistiko, korelacijsko analizo, linearno regresijsko analizo, Hi-kvadrat test, Cramerjev V test, in Cronbachov test konsistentnosti. Rezultati: Večina otrok je elektronske naprave uporabljala manj kot 2 uri na dan. Alternativne hipoteze, ki nam jih je uspelo potrditi s korelacijsko analizo, so pokazale šibek ali zmeren korelacijski koeficient (0,128 < | ρ | < 0,377). Statistična značilnost je bila konsistentno zelo visoka (p = 0,000). Bolj pogoste uporabe elektronskih naprav v večernih urah nam ni uspelo povezati s slabšimi izidi čustvenega razvoja ali težavami s spanjem in koncentracijo. Korelacije so bile zelo šibke (–0,21 < ρ < –0,11), pojasnjena varianca je bila zanemarljiva (0,01 < ρ-kvadrat < 0,05) in tudi Cramerjev V test je bil šibek (0,13 < V < 0,18). Prav tako nam ni uspelo potrditi vpliva demografskih dejavnikov družine na pogostost uporabe elektronskih naprav pri otrocih, saj je bila statistična značilnost Hi-kvadrat testa pri obeh alternativnih hipotezah prenizka. Test vpliva izobrazbe staršev je pokazal nizko statistično značilnost le v kontekstu naše raziskave (p = 0,003), medtem ko je test vpliva vrste družinske strukture, pokazal zelo nizko statistično značilnost (p = 0,342). Zaključek: Ugotovili smo, da je daljši čas, preživet pred elektronskimi napravami, koreliran z višjim tveganjem za digitalno zasvojenost ter s slabšimi izidi pri kognitivnem in socialnem razvoju osnovnošolskih otrok. Vpliv na fizični razvoj je bil negativen, čeprav nam ga ni uspelo v celoti pojasniti, medtem ko je vpliv na čustveni razvoj ostal popolnoma nepojasnjen. Na podlagi ugotovitev raziskave priporočamo uravnotežen pristop k uporabi elektronskih naprav pri otrocih, tako v domačem kot v šolskem okolju.
Keywords: elektronske naprave, digitalni mediji, osnovnošolski otroci, razvoj otrok, čas pred zasloni, vpliv tehnologije, demografski vpliv, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.03.2025; Views: 363; Downloads: 18
Full text (2,13 MB)

Abstract: Uvod: Prepoznavanje napak, ki se lahko pojavijo pri rokovanju z zdravili, je ključno za preprečevanje neugodnih posledic tako za pacienta kot tudi za zdravstvenega delavca. Namen magistrskega dela je ugotoviti stališča zaposlenih v Splošni bolnišnici Murska Sobota o dejavnikih tveganja, ki privedejo do morebitnih napak, strategije za zmanjševanje le teh ter seznanjenost zaposlenih s sistemom za sporočanje neželenih dogodkov. Metode: Za teoretični del naloge se je uporabilo kvalitativno metodologijo dela s pomočjo iskanja podatkov na omenjeno tematiko, s pomočjo domačih in tujih podatkovnih baz. Za raziskovalni del pa se je izvedla presečno epidemiološka raziskava med zaposlenimi v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Podatki so bili obdelani s pomočjo računalniških programov Microsoft Word, Microsoft Excel in IBM SPSS 22. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da sodelujoči v raziskavi kot največji dejavnik tveganja za pojav napak, pripisujejo nečitljivemu zapisu terapije na temperaturnem listu. Glede strategij za zmanjšanje napak, ki jih zaposleni uporabljajo, so: upoštevanje pravila 10P, ustreznost delovnih prostorov ter seznanjenost s sistemom za poročanje neželenih dogodkov. Menijo, da bi elektronski temperaturni list pripomogel k zmanjšanju napak, predvsem v smislu čitljivosti. Razprava: Prav tako kot po drugih bolnišnicah si tudi zdravstveni delavci v tej ustanovi želijo varno in kakovostno ter ne obsojajočo delovno klimo. Seznanjeni so tudi s sistemom za sporočanje napak. Mnenja so, da se je o napakah potrebno pogovarjati, saj se na tak način zmanjšajo strahovi glede sporočanja napak o neželenih dogodkih v povezavi z rokovanjem z zdravili.
Keywords: rokovanje z zdravili, napake, vzroki, medicinske sestre, poročanje napak
Published in ReVIS: 12.03.2025; Views: 318; Downloads: 8
Full text (2,85 MB)

Abstract: Uvod: Paliativna oskrba postaja ključni del socialnega in zdravstvenega varstva, ki je osredotočena na izboljšanje kakovosti življenja, zagotavljanja psihosocialne podpore, lajšanja bolečin ter nudenja podpore bolnikom in njihovim svojcem v zadnjem obdobju življenja. Zaradi velikega nerazumevanja paliativne oskrbe in napačnih stališč smo raziskali ozaveščenost starejših odraslih nad 65 let v domovih za starejše in tistih, ki bivajo v domačem okolju v okolici Ptuja. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo s pomočjo anketnega vprašalnika, povzetega po Zelko idr. (2021). V raziskavi je sodelovalo 100 starejših odraslih iz domov starejših (enote Žabjak, Juršinci in Ptuj) in starejši odrasli, ki živijo v domačem okolju. Izvedli smo namensko vzorčenje, saj smo ciljali na ustrezno starostno skupino. Podatke smo analizirali z uporabo programa SPSS 29.0, pri čemer je bila statistična značilnost določena z vrednostjo p<0,05. Rezultati: Med anketiranci je bilo 48 (48 %) starejših odraslih moškega spola in 52 (52 %) starejših odraslih ženskega spola. Največ je bilo starih 80 let ali več (42 %). Kar 48 % paliativne oskrbe ne poznajo, vendar so zanjo že slišali. 13 % pa je imelo nekaj znanja o njej. Nismo ugotovili statistično značilne razlike o ozaveščenosti o paliativni oskrbi glede na stopnjo izobrazbe (p = 0,188). Razprava in sklep: Rezultati kažejo, da starost, spol in izobrazba ne vplivajo na poznavanje paliativne oskrbe med starejšimi odraslimi. Ozaveščenost med starejšimi odraslimi je zelo nizka, kar opozarja na potrebo po boljši informiranosti. Rezultati ponujajo pomembne informacije o nadaljnjem ozaveščanju starejših odraslih o paliativni oskrbi glede na njeno pomembno vlogo v današnjem času.
Keywords: starejši odrasli, paliativna oskrba, ozaveščenost, stališča, znanje
Published in ReVIS: 12.03.2025; Views: 356; Downloads: 22
Full text (1,93 MB)

Abstract: Uvod in namen: Tenis je zaradi edinstvene kombinacije aerobnih in anaerobnih aktivnosti eden najbolj priljubljenih športov na svetu. Igralci so lahko mladi ali starejši, tehnično odlični ali kakovostno slabi. Tenis je izjemno dinamičen šport, vendar se zaradi velikih telesnih obremenitev tenisači pogosto poškodujejo. Najpogostejše so poškodbe mišično-skeletnega sistema, predvsem zgornjih udov. Poškodbe so posledica različnih dejavnikov opreme, biomehanike in intenzivnosti treninga. Namen diplomskega dela je bil proučiti strokovno in znanstveno literaturo s področja poškodb zgornjega uda pri tenisačih. Poleg tega smo ugotovili učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik, kot so manualna terapija, ekscentrične vaje in uporaba sodobnih pristopov rehabilitacije. Metode: Sistematični pregled literature o epidemiologiji in učinkovitosti fizioterapevtske obravnave poškodb zgornjega uda pri tenisačih. Rezultati: V diplomskem delu smo analizirali 15 raziskav. Ugotavljali smo pogostost poškodb zgornjega uda in ugotovili, da obstajajo zanesljivi dokazi o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave pri poškodbi zgornjega uda pri tenisačih. Pri poškodbi zgornjega uda tenisačev priporočamo manualno terapijo, ekscentrične vaje ter kombinirane metode rehabilitacije. Uporabnost: Izsledki diplomske naloge so uporabni v vsakodnevni praksi. Omejitev: Majhni vzorci preiskovancev. Ključne
Keywords: tenis, športne poškodbe, fizioterapija, zgornji ud, epidemiologija, obravnava
Published in ReVIS: 11.03.2025; Views: 411; Downloads: 31
Full text (819,05 KB)