Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Namen: Namen diplomskega dela je raziskati, katere vrste komunikacijskih motenj se pojavljajo pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo (PB), povezavo med napredovanjem bolezni in izraženostjo motenj ter vpliv motenj na kakovost socialnih odnosov in vključevanje v vsakdanje življenje. Metoda: Uporabili smo metodo sistematičnega pregleda, analize in sinteze literature. Relevantno literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah PubMed, ProQuest, Web of Science, Cochrane Library in ResearchGate na podlagi vnaprej določenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Potek iskanja literature smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Članke smo ocenili po hierarhiji dokazov, njihovo metodološko ustreznost pa smo presodili z orodjem Joanna Briggs Institue (JBI). Rezultati: Analiza je pokazala, da so med najpogostejšimi motnjami hipofonija (nad 80 %), monotonost (65–75 %), zmanjšana artikulacija (60–70 %), težave z iskanjem besed (60–70 %) in počasnost govora (50 %). Motnje se z napredovanjem pogosto stopnjujejo ter vplivajo na psihosocialno področje. Posledice vključujejo socialni umik, zmanjšano samozavest in frustracije v vsakodnevnih interakcijah (nad 70 %). Raziskave opozarjajo na ključno vlogo komunikacijskih partnerjev pri prilagajanju komunikacije in podpiranju bolnikov s PB. Razprava: Komunikacijske motnje pri PB so večdimenzionalne in vplivajo na različna področja življenja. Poudarjen je pomen multidisciplinarnega pristopa, zgodnjega prepoznavanja težav ter razvijanja podpornih strategij v komunikaciji. Ugotovitve podpirajo potrebo po večjem ozaveščanju in strokovni usposobljenosti zdravstvenih delavcih pri bolnikih s PB.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, motnje komunikacije, motnje govora, jezikovne motnje, socialna interakcija
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2026; Ogledov: 309; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Teoretična izhodišča: Anafilaksija je akutna, življenjsko ogrožajoča preobčutljivostna reakcija, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Bistvo nujne obravnave anafilaktičnega šoka je pravočasna uporaba epinefrina, ki z delovanjem na različne adrenergične receptorje blaži življenjsko ogrožajoče simptome. Kljub širokemu strokovnemu soglasju o učinkovitosti epinefrina obstajajo razlike glede najprimernejšega načina njegove aplikacije, pri čemer pa so najpogostejši intramuskularni, subkutani in intravenski pristop. Metode: V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo in metodo kompilacije, s katero smo pregledali domačo in tujo strokovno literaturo. V empiričnem delu raziskave smo uporabili deskriptivno metodo in metodo komparacije, kjer smo primerjali strokovne članke, ki smo jih izbrali. Z metodo sinteze smo združili ugotovitve. Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo uporabili statistično analizo pregleda relevantne literature ter jo prikazali z diagramom PRISMA. Rezultati: V okviru diplomskega dela smo prebrali in podrobneje pregledali sto tri članke in ostalo strokovno literaturo. Za odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja smo podrobneje pregledali sedem virov. Ugotovitve smo predstavili opisno v poglavju o rezultatih. Razprava: Po prebrani strokovni literaturi, ki smo jo uporabili v diplomskem delu, smo ugotovili, da je majhna količina literature iz slovenskega okolja. Smiselne bi bile raziskave v Sloveniji, da bi lahko primerjali rezultate iz tujine.
Ključne besede: anafilaksija, anafilaktična reakcija, epinefrin, intramuskularna aplikacija, intranazalna aplikacija
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2026; Ogledov: 242; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Uvod: Diplomsko delo obravnava čustveno doživljanje posameznikov ob diagnozi rakavega obolenja in med samim potekom bolezni. Rak predstavlja eno najtežjih kroničnih bolezni sodobnega časa, ki ne vpliva zgolj na telesno, temveč tudi na psihično stanje bolnikov. Diagnoza pogosto povzroči šok, strah in negotovost ter pomeni pomemben mejnik v posameznikovem življenju, kar zahteva celostno obravnavo – tako medicinsko kot psihosocialno. Metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi zbiranja podatkov z uporabo anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen bolnikom z različnimi vrstami rakavih obolenj. Analizirani so bili demografski podatki, prvi odzivi na diagnozo, izražanje čustev, strategije spoprijemanja ter pomen podpore okolice in zdravstvenih delavcev. Zbrani podatki so bili statistično obdelani in predstavljeni s pomočjo grafov. Rezultati: V empiričnem delu je sodelovalo 67 oseb, ki so kadarkoli v življenju zbolele za rakavim obolenjem. Raziskava je pokazala, da so anketirani ob prejemu diagnoze najpogosteje doživeli šok, ki so mu sledila močna čustva, kot so žalost, strah, nemoč, zmedenost in potrtost. Ugotovljeno je bilo, da se čustva skozi obdobje zdravljenja spreminjajo – intenzivna so na začetku bolezni, nato upadajo, vendar se pogosto znova okrepijo ob koncu zdravljenja, zlasti zaradi strahu pred ponovitvijo bolezni. Razprava: Rezultati kažejo, da je čustvena stiska pri obolelih za rakom pogosta in dolgotrajna, pogosto pa se krepi v ključnih fazah zdravljenja. Podpora bližnjih in medicinskega osebja igra pomembno vlogo pri lajšanju čustvene bolečine in soočanju z boleznijo. Prav tako imajo pomembno vlogo osebni cilji, ohranjanje rutine in psihološka podpora. Na osnovi ugotovitev diplomsko delo poudarja pomen psihoonkološke obravnave in čustvene opore kot ključne sestavine celostnega zdravljenja raka.
Ključne besede: rakava obolenja, psihoonkologija, rak, doživljanje čustev
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2026; Ogledov: 233; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Uvod: Kronična bolečina sakroiliakalnega sklepa je pogosta in pomembno vpliva na kakovost življenja ter funkcionalno sposobnost posameznika. Za izboljšanje bolečine in funkcije, ki sta glavna simptoma te patologije, se uporabljajo različne metode, med njih spadajo manualne tehnike, stabilizacijske ali kineziološke vaje ter druge metode, pod katere štejemo fizikalne agense in podobno. Cilji: Cilj diplomskega dela je bil s pomočjo pregleda literature ugotoviti, katera fizioterapevtska obravnava je najuspešnejša pri odpravi bolečine in krepitvi funkcije. Metode: Izveden je bil pregled enajstih randomiziranih kontroliranih raziskav, ki so obravnavale fizioterapevtske metode zdravljenja bolečine in krepitvi funkcije pri pacientih s kronično bolečino sakroiliakalnega sklepa. Rezultati so bili predstavljeni s pomočjo kvalitativne metode kodiranja in kategorizacije, kjer so se uporabile kode bolečina, funkcija, stabilizacijske vaje, manualne tehnike in druge metode. Na osnovi kod so bile oblikovane kategorije, ki so omogočile preglednejšo primerjavo ugotovitev. Rezultati: Analiza rezultatov je pokazala, da manualne tehnike učinkovito in hitro zmanjšujejo bolečino, med tem ko stabilizacijske vaje poskrbijo za dolgoročno izboljšano funkcionalnost, druge metode (taping, ESWT in PNF) se izkažejo kot učinkovite, vendar so v večini primerov izvedene v kombinaciji z ostalimi metodami. Najboljše rezultate dosegajo kombinacije metod, ki združujejo tako kratkoročne kot dolgoročne učinke posameznih metod. Zaključek: Na podlagi pregleda literature je mogoče skleniti, da ne obstaja zgolj ena ustaljena in univerzalna metoda za kronično bolečino sakroiliakalnega sklepa. Fizioterapevtska metoda mora temeljiti na integraciji in kombinaciji različnih postopkov, kar omogoča celostno obravnavo pacienta, kar vodi do dolgoročnega zmanjšanja bolečine, krepitve funkcionalnosti in navsezadnje do višje kakovosti življenja.
Ključne besede: sakroiliakalni sklep, kronična bolečina, fizioterapevtska obravnava, učinkovitost zdravljenja, metode in tehnike
Objavljeno v ReVIS: 01.04.2026; Ogledov: 309; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Logistika je dejavnost, ki sega na vsa področja gospodarstva in vpliva na vsako podjetje. Logistika zajema načrtovanje, izvajanje in nadzor nad premikanjem blaga, storitev ali informacij. Njena glavna naloga je, da je vsak premik blaga, storitev ali informacij opravljen učinkovito, z optimalnimi stroški, na pravo mesto in ob pravem času. V teoretičnem delu smo naprej opisali pojem logistike, kako se deli, kakšni so njeni cilji in značilnosti. Opisali smo logistične podsisteme, in sicer nabavno logistiko, notranjo logistiko, prodajno logistiko ter poprodajno logistiko. Poseben poudarek smo namenili še prodajni logistiki. V nadaljevanju smo opisali outsourcing oz. zunanje izvajanje logističnih procesov, ki postaja vse pomembnejši, saj se vse več podjetij odloča za tak način izvajanja logističnih procesov. Omogoča lažji vstop podjetja na nove trge, manjše začetne stroške logistike, zmanjša dobavne roke itd. Opisali smo tudi informatizacijo logističnih procesov, in sicer smo predstavili, zakaj je informatizacija pomembna in kakšne prednosti lahko prinese podjetjem pri poslovanju. V empiričnem delu diplomske naloge smo opisali logistični proces v podjetju Zrno, d. o. o., in sicer smo podrobno predstavili obstoječ potek izvajanja logističnih procesov, nato pa smo predstavili še uvedbo novega programa za planiranje dostav. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako poteka logistični proces v praksi pred uvedbo programa in kakšne spremembe v logističnem procesu so nastale po uvedbi programa. Predvsem nas je zanimalo, kakšen vpliv je imel program na stroške dostav, delo zaposlenih in na časovne roke dostav. Z analizo podatkov smo ugotovili, da nov program podjetju omogoča boljšo preglednost nad naročili, hitrejše zbiranje in analiziranje podatkov, posledično pa bolj učinkovito izvajanje logističnega procesa. Rezultati analize, ki je primerjala podatke pred in po uvedbi programa, kažejo na izboljšanje učinkovitosti logističnega procesa.
Ključne besede: logistika, outsourcing, prodajna logistika, transport, skladiščenje
Objavljeno v ReVIS: 31.03.2026; Ogledov: 313; Prenosov: 20
Celotno besedilo (773,15 KB)