41. Collision Between Contractual Software Licenses and Mandatory European Union Law: Open-Source Models, Digital Regulation, and Harmonization of the Legislation of the Republic of SerbiaDejan Popov, 2026, not set Abstract: “Collision of Contractual Software Licenses and Mandatory EU Law: Implications for Open-Source Models and Harmonization of the Legislation of the Republic of Serbia”
This master’s thesis examines the relationship between contractual freedom in software licensing and mandatory norms of European Union law. The research is based on a doctrinal approach and focuses on the analysis of EU directives, the case law of the Court of Justice of the European Union, and a comparative overview of Serbian legislation.
The study focuses on key legal instruments, including Directive 2009/24/EC, and the Cyber Resilience Act (Regulation (EU) 2024/2847), as well as the relevant case law. Particular attention is paid to the principle of exhaustion of distribution rights, the interoperability exception, and the compatibility of open-source licensing models with EU competition law.
The analysis highlights the challenges posed by modern software distribution models, particularly SaaS and subscription-based services, which challenge the traditional application of the exhaustion principle by replacing ownership with access-based use.
The findings indicate that contractual autonomy in software licensing is significantly limited by mandatory EU rules, particularly in the areas of exhaustion, interoperability, and reverse engineering. Additional constraints arise from new regulatory frameworks that impose requirements related to security, transparency, and risk management.
The comparative analysis indicates that, despite formal harmonization with EU law, the Serbian legal framework still contains significant gaps, particularly in the areas of interoperability, digital exhaustion, and enforcement of mandatory norms. These inconsistencies create legal uncertainty and practical challenges for Serbian IT companies operating in the European market.
The thesis concludes that further legislative and institutional alignment is necessary in order to ensure effective application of EU standards and greater legal certainty in the field of software licensing.
Keywords: Software licensing, European Union law, exhaustion of rights, interoperability, SaaS models, competition law, legal harmonization
Published in ReVIS: 30.06.2026; Views: 77; Downloads: 1
 Full text (2,10 MB) |
42. Dejavniki vpliva na odločitev staršev za vpis otroka v waldorfski vrtecGaja Bizjak, 2026, not set Abstract: Diplomsko delo prikazuje večletno raziskovanje in spoznavanje waldorfske pedagogike. V sodobnem času se povečuje zanimanje za alternativne pedagoške pristope, zato smo v diplomskem delu raziskovali dejavnike, ki vplivajo na odločitev staršev za vpis otroka v waldorfski vrtec. Namen je bil ugotoviti, kako posamezniki razumejo waldorfsko vzgojo, kakšne asociacije imajo nanjo, zainteresiranost za drugačen stil vzgoje in kateri dejavniki starše najbolj pritegnejo za vpis ter kateri predstavljajo morebitne pomisleke. V teoretičnem delu je predstavljena zgodovina predšolske vzgoje, različni koncepti predšolske vzgoje (waldorfska pedagogika, Maria Montessori, Reggio Emilia), ustanovitelj waldorfske pedagogike Rudolf Steiner, začetki waldorfskega vrtca, opis rutine, sestava kurikuluma, waldorfski vrtci po svetu in primerjava Slovenije z drugimi državami v Evropski uniji na področju predšolske vzgoje in izobraževanja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki so bili pridobljeni s kvantitativno metodo raziskovanja. Rezultati so bili statistično obdelani in interpretirani s pomočjo programov PSPP ter Excel. Anketo so reševali starši iz goriške regije, sodelovalo je 155 staršev. Pridobljeni rezultati nakazujejo, da so starši seznanjeni z delovanjem waldorfske vzgoje, vendar več kot polovica anketiranih ni razmišljala o vpisu. Staršem je všeč povezanost waldorfskega vrtca z naravo, uporaba naravnih materialov in poudarek na prosti igri. Zasledimo pa tudi pomisleke glede prehrane, cene in lokacije.
Keywords: Predšolska vzgoja, vrtec, alternativni pedagoški pristopi, waldorfska pedagogika, waldorfski vrtec
Published in ReVIS: 30.06.2026; Views: 87; Downloads: 5
Full text (1,91 MB) |
43. Družinski odnosi in pojav motenj hranjenja med mladostnikiKali Stanišič, 2026, not set Abstract: Živimo v času, ko se, ujeti med televizijske ideale in življenja na družbenih omrežjih, borimo za dobro samopodobo. Motnje hranjenja predstavljajo velik del življenja številnih mladostnikov. Raziskovalni načrt obravnava temo motenj hranjenja pri mladostnikih. Zanimala nas bo povezava med družinskimi odnosi in pojavnostjo motenj hranjenja pri mladostnikih. Tema je za raziskovanje zanimiva in aktualna predvsem zaradi vpliva družbenega okolja, v katerem živijo današnji mladostniki z motnjami hranjenja, obenem pa raziskuje, kako je okolje, v katerem odraščajo, povezano s tveganjem za nastanek motenj hranjenja. Z uporabo strokovne literature bomo utemeljili posamezna pojmovanja motenj hranjenja. Zanimalo nas bo, kako različni avtorji razumejo predispozicije za nastanek motenj hranjenja pri mladostnikih, katere med njimi so najbolj poznane ter kam motnje hranjenja uvrščamo med duševnimi motnjami. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: kje so vidne povezave med odnosi v primarni družini in odnosom do hrane, kakšno vlogo ima samopodoba pri pojavnosti motenj hranjenja, iz česa izhaja ter kako se ovire mladostnikov z motnjami hranjenja razlikujejo glede na dinamiko družine, v kateri so odraščali. V kvalitativni raziskovalni paradigmi smo za zbiranje podatkov izbrali strukturirani intervju, saj lahko z njim raziskavo poglobimo, intervjuvanec pa na vprašanja odgovarja širše. Rezultate zato lažje vrednotimo, z odprtimi vprašanji posamezniku omogočimo varen prostor za izražanje ter tudi možnost, da vprašanje preskoči, če nanj ne želi odgovoriti. Cilj raziskovalne naloge je odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja, ki skušajo razkriti, kdaj se je posameznik srečal z motnjo, kdaj se je je začel zavedati, kakšno povezavo je imela po njegovem mnenju pri tem njegova družina, kako razume notranjo samopodobo v povezavi z motnjami hranjenja ter kako vidi družino kot gradnika te notranje samopodobe.
Keywords: motnje hranjenja, družina, samopodoba, občutki sramu in krivde, kontrola, družinska dinamika, povezava med prehranjevanjem, stradanjem in čustvovanjem, zasvojenost
Published in ReVIS: 30.06.2026; Views: 76; Downloads: 1
Full text (1,77 MB) |
44. Čustvena regulacija in soočanje s starševsko vlogoJulija Kodrun, 2026, not set Abstract: Magistrsko delo obravnava vlogo čustvene regulacije staršev pri soočanju z izzivi, ki jih prinaša starševska vloga. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev smo opravili raziskavo, s katero smo odgovarjali na vprašanja o tem, s katerimi vzgojnimi izzivi se srečujejo starši, kako se z njimi soočajo ter kakšno vlogo ima pri tem sposobnost regulacije čustev. Zanimalo nas je tudi, kako starši ocenjujejo svojo uspešnost odzivanja v zahtevnih situacijah ter v katerih okoliščinah jim uspe oziroma ne uspe učinkovito uravnavati lastnih čustev. V raziskavo je bilo vključenih deset staršev predšolskih otrok.
Vsebino naloge smo izbrali, ker zgodnji psihosocialni razvoj pomembno določa otrokovo nadaljnje delovanje na kognitivnem, čustvenem in socialnem področju, pri čemer ima kakovost odnosa s starši pomembno vlogo. Pri tem nas je posebej zanimalo, kako je zmožnost čustvene regulacije starša povezana z njegovim delovanjem v odnosu z otrokom.
Med najpogostejšimi izzivi, s katerimi se srečujejo starši, so se pokazali soočanje z otrokovimi čustvenimi izbruhi, usklajevanje pozornosti med sorojenci ter prilagajanje na stres in spremembe življenjskega sloga. Rezultati kažejo, da staršem pri uspešnem soočanju z izzivi pomembno pomagajo partnerska podpora, razumevanje razvojnih značilnosti otrok ter sposobnost uravnavanja lastnih čustev. Prav tako smo ugotovili, da uspešna čustvena regulacija omogoča bolj premišljeno in konstruktivno odzivanje staršev, kar prispeva k podpornemu odnosu z otrokom ter spodbudnemu okolju za njegov razvoj. Nasprotno pa neuspešna regulacija vodi v impulzivne odzive in manj učinkovite vzgojne pristope, kar negativno vpliva tako na otroka kot na starše.
Pridobljeni rezultati izpostavljajo čustveno regulacijo kot pomembno zmožnost staršev, pri čemer pa ni zanemarljivo, da nanj vplivajo mnogi dejavniki, kot so zadovoljenost fizioloških potreb, stres na delovnem mestu ter kakovost partnerskega odnosa. Rezultatov kvalitativne raziskave ne moremo posplošiti, vendar nam vseeno ponujajo vpogled v povezavo med starševstvom in čustveno regulacijo ter izpostavljajo pomen refleksije in samozavedanja staršev za kakovosten odnos med staršem in otrokom.
Keywords: čustvena regulacija, starševstvo, vzgojni izzivi, odnos starš–otrok, psihosocialni razvoj otroka
Published in ReVIS: 30.06.2026; Views: 86; Downloads: 14
Full text (1,74 MB) |
45. Doživljanje mater ob prehodu prvorojenca v osnovno šoloLucija Taći, 2026, not set Abstract: Namen naloge je bil poglobljeno preučiti, kako matere doživljajo prehod prvorojenca v prvi razred osnovne šole ter kako ta prehod vpliva na njihovo identiteto, družinske odnose in vsakdanje usklajevanje obveznosti. Izhodišče raziskave predstavlja ugotovitev, da je prehod otroka v šolo v literaturi pogosto obravnavan predvsem z vidika otrokove prilagoditve, medtem ko sta materina perspektiva in širši družinski kontekst manj raziskana, kljub temu da matere v tem obdobju pogosto prevzemajo glavnino organizacijskega in čustvenega dela.
Raziskava je bila izvedena v okviru kvalitativne metodologije in fenomenološkega raziskovalnega pristopa. Podatki so bili zbrani z metodo fokusnih skupin. Izvedene so bile štiri fokusne skupine, v katerih je sodelovalo trinajst mater prvorojencev, ki so v času raziskave zaključili drugi razred osnovne šole. Analiza je temeljila na kvalitativni vsebinski analizi z odprtim, osnim in odnosnim kodiranjem ter sintezo ugotovitev.
Rezultati kažejo, da matere prehod otroka v šolo doživljajo kot večplastno prelomnico, ki vključuje čustveno ambivalentna doživljanja, kot so ponos, skrb, utrujenost, časovna stiska ter reorganizacija vsakdanjih rutin. Prehod pogosto pomeni spremembo materine vloge in povečanje občutka odgovornosti, hkrati pa vpliva na odnose z otrokom, partnerjem in šolo. Pomembno se kaže vprašanje delitve skrbstvenega in organizacijskega dela, saj šolske obveznosti v številnih družinah nesorazmerno prevzemajo matere. Kot ključni blažilni dejavnik se izkaže socialna podpora, kot razširjena družina, partnerska podpora, mreže staršev, medtem ko matere pogrešajo bolj jasno, pravočasno in enotno informiranje, bolj strukturirane uvajalne prakse ter dostopnejšo strokovno podporo. Naloga na podlagi ugotovitev oblikuje priporočila za izboljšanje družbene in institucionalne podpore ob prehodu otroka v osnovno šolo.
Keywords: prehod v osnovno šolo, materinska izkušnja, starševska identiteta, odnosi, podpora, usklajevanje obveznosti
Published in ReVIS: 30.06.2026; Views: 80; Downloads: 1
Full text (3,02 MB) |
46. |
47. |
48. |
49. |
50. |
