Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Stanovanje je za človeka bistvenega pomena, zadovoljuje osnovne življenjske potrebe ter posameznikom omogoča varnost in zasebnost. Kljub temu da je stanovanj v Sloveniji po mnenju nekaterih avtorjev dovolj, so za veliko ljudi, še posebej mlade, težko dostopna. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali je mogoče analizirati lastniško strukturo nepremičnin z uporabo izključno javno dostopnih evidenc, ki omogočajo, da so podatki preverljivi in verodostojni, določiti demografske značilnosti lastnikov in raziskati, ali obstajajo povezave med spolom in starostjo lastnikov, velikostjo ter lastništvom njihovih stanovanj. V prvem koraku smo analizirali splošne statistične podatke, v drugem pa vzorce stanovanjskih nepremičnin iz petih različnih mest v Sloveniji. V analizo je bilo vključenih skupno 840 stanovanj. Kot vir podatkov smo uporabili samo javno dostopni evidenci, in sicer kataster nepremičnin in zemljiško knjigo. Največ podatkov smo pridobili iz zemljiškoknjižnih izpiskov, podatke o površini stanovanj in ID znak pa iz katastra nepremičnin. Rezultati so pokazali, da imajo največ stanovanj v lasti lastniki, stari nad 45 let, mlajši od 35 let pa glede na obravnavani vzorec le 4 %. Presenetljivo imajo mlajši lastniki v lasti pretežno stanovanja, večja od 50 m². Ugotovili smo tudi, da ima najmanj četrtina obravnavanega vzorca lastnikov stanovanjskih nepremičnin v lasti vsaj dve stanovanjski nepremičnini, nekaj pa jih ima v lasti vsaj tri. Z ugotovitvami magistrskega dela smo potrdili, da je zgolj s pomočjo analize javno dostopnih evidenc mogoče pridobiti uporabne podatke za presojo lastništva nepremičnin in določiti trende. Rezultati analize predstavljajo podlago za oblikovanje učinkovitejših stanovanjskih politik in reševanje težav, s katerimi se ljudje srečujejo na stanovanjskem področju.
Ključne besede: stanovanje, lastništvo, lastnik, nepremičnina, stanovanjska politika
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 147; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,41 MB)

Opis: This article examines the contours of the UN Guiding Principles on Business and Human Rights. It critically discusses its content by deepening into state duty to protect, corporate responsibility and access to justice. It presents the current state of domestic and international law on state and corporate business and human rights obligations. As such, it presents the legal nature and scope of UNGPs and argues that since their adoption, they have evolved into the central binding instrument on business and human rights, which rights-holders and stakeholders employ in exercising their rights and leverage to prevent and punish business-related human rights abuses. Finally, it explores the potential need for reform of the text of the UNGPs to include changes in normative developments and practice in the last decade
Ključne besede: varstvo človekovih pravic, gospodarstvo, OZN
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 130; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,63 MB)

Opis: Fiktivna prijava prebivališča je problem, ki se pojavlja predvsem pri tujih delavcih, zaposlenih pri slovenskih delodajalcih in napotenih na delo v tujino, ter pri voznikih v mednarodnem prometu, ki v Sloveniji ne prebivajo, a prijavijo prebivališče zaradi pridobitve različnih pravic, kot so registracija vozil, zdravstveno zavarovanje, dovoljenje za stalno prebivanje ter pravica do združitve družine. Podobno se zaznavajo fiktivne prijave pri družinskih članih tujcev, ki so zaposleni v Sloveniji in si urejajo pravico do združitve družine. Ti posamezniki pridobijo dovoljenja za prebivanje in pridobijo pravico do socialnih transferjev ter zdravstvenega varstva, čeprav dejansko ne prebivajo v Sloveniji. Tudi slovenski državljani, ki prebivajo v tujini, uporabljajo fiktivne prijave prebivališča v Sloveniji, da ohranijo davčne ugodnosti in povezavo s svojo lastninsko nepremičnino. Fiktivne prijave pogosto opravljajo tudi posamezniki, ki se prijavijo na različne naslove, da bi pridobili socialne transferje, vpis v šolo ali vrtec, ter družinski člani, ki ohranjajo prijavo na istem naslovu, da bi obdržali lastninsko pravico na nepremičnini. Problem nastane tudi pri tujih delavcih, ki se prijavijo na naslovih, kjer dejansko ne prebivajo, da bi pridobili pravice, ter pri pripadnikih romske skupnosti, kjer prijava ni mogoča zaradi pomanjkanja hišne številke. Zloraba fiktivnih prijav prebivališč vpliva tudi na davčne postopke, saj nepravilna prijava prebivališča vpliva na davčne olajšave, davek na premoženje, oprostitve pri davku na motorna vozila ter neplačevanje dajatev pri zaposlovanju na črno. Fiktivna prijava prebivališča omogoča izogibanje administrativnim in davčnim obveznostim ter povzroča zlorabe v socialnem varstvu.
Ključne besede: prijava prebivališča, fiktivna prijava prebivališča, zloraba prijave prebivališča, stalno prebivališče, začasno prebivališče
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 135; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: Stanovanjska problematika se danes uvršča med ključne razvojne izzive sodobnih družb, saj pomembno vpliva na proces prehoda mladih v samostojno življenjsko fazo. Podaljšano trajanje izobraževanja, odloženi vstop na trg dela ter neustrezno usklajena sistema izobraževanja in zaposlovanja prispevajo k zamiku, negotovosti in dolgotrajnosti procesa stanovanjskega osamosvajanja mladih. V magistrskem delu smo celovito preučili normativni okvir stanovanjske politike na nacionalni in lokalni ravni, s posebnim poudarkom na občini Brda. Analiza statističnih podatkov je pokazala izrazito negativne demografske trende, med katerimi izstopata odseljevanje mladih in upad njihove prisotnosti v lokalnem okolju. Ob preučevanju splošnih strukturnih vidikov stanovanjske problematike smo analizirali tudi stanovanjske potrebe, želje in pričakovanja mladih ter vzporedno pregledali dejansko stanje na nepremičninskem trgu na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Ugotovili smo, da obstaja pomemben razkorak med željami mladih (kot so primernost cene, velikost, opremljenost ter lokacijska dostopnost) in realnimi možnostmi, kar pri mladih povzroča občutek nezadostnosti in omejevanja njihovega življenjskega potenciala. Posebno pozornost smo namenili tudi vprašanju vpliva podnebnih sprememb in geopolitičnih razmer na njihovo percepcijo nepremičnin, pri čemer rezultati kažejo, da večina mladih tovrstnih dejavnikov ne prepoznava kot bistveno vplivnih pri svojih stanovanjskih odločitvah. Empirični del raziskave, izveden med mladimi prebivalci občine Brda, je potrdil izrazito stanovanjsko problematiko na lokalni ravni. Omejena ponudba ustreznih stanovanjskih nepremičnin in visoke tržne cene vplivajo na to, da se mladi pogosteje odločajo za bivanje pri svojih ali partnerjevih starših oziroma za ureditev stanovanjskega vprašanja znotraj obstoječih družinskih objektov. Kljub temu velik delež respondentov izraža željo po reševanju stanovanjskega vprašanja znotraj domače občine, kar nakazuje ohranjeno lokalno pripadnost in potencial za razvoj ciljno usmerjenih ukrepov. Ugotovitve raziskave jasno nakazujejo potrebo po oblikovanju novih, sistemsko podprtih in prostorsko prilagojenih pristopov k reševanju stanovanjskih izzivov mladih. Ključni poudarek bi moral biti na razvoju lokalnih politik, ki bi mladim omogočile dostop do kakovostnih in dosegljivih stanovanj, obenem pa prispevale k dolgoročni demografski stabilnosti občine Brda.
Ključne besede: stanovanjska problematika, stanovanjska politika, stanovanjska dostopnost, stališča mladih, struktura stanovanjskega trga, občina Brda
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 136; Prenosov: 3
Celotno besedilo (950,05 KB)

Opis: Pojasnilna dolžnost zdravnika je dolžnost slednjega, da pacienta seznani z diagnozo, terapijo, načinom in prognozo zdravljenja ter posledicami opustitve zdravljenja. Je ključni element za zagotavljanje avtonomije pacienta – pojmovanje, da mora pacient sam sprejeti končno odločitev o načinu zdravljenja. Pri podajanju pojasnilne dolžnosti so pomembni sledeči elementi: celovitost, čas, obličnost, razumljivost, neposrednost podajanja, obseg in kontinuiranost. Naloga pojasnjevanja je vedno na strani zdravnika, zatorej pacientova nezainteresiranost ali predznanje ne moreta biti razlog za neizvedbo. Kljub temu pa je zakonodajalec, zaradi diverzitete življenjskih okoliščin, predvidel tudi primere, kjer se akt pojasnilne dolžnosti lahko opusti. Krizne razmere, kot smo jim bili priča v časi COVID-19 pandemije, so močno vplivale na segmente zdravstvene obravnave. Z namenom predstaviti literaturo, sodno prakso in zakonodajo na področju pojasnilne dolžnosti ter preučiti ovire pri njenem izvajanju med epidemijo, teoretični del temelji na pregledu zakonodaje, normativni analizi in primerjalni študiji slovenske in evropske zakonodaje. V empirični del pa je vključena eksplorativna raziskava z uporabo ankete, ki preverja dejansko stanje izvajanja pojasnilne dolžnosti pred cepljenjem proti COVID-19. Ugotovljene so bile določene pomanjkljivosti v izvajanju pojasnilne dolžnosti, kar odpira možnosti za izboljšave in prilagoditve v prihodnosti. Raziskava izpostavlja, da je v kriznih razmerah potrebno poiskati ravnovesje med pravico do obveščenosti in hitrim ukrepanjem za zaščito javnega zdravja, ter predlaga konkretne izboljšave za prihodnje krizne situacije.
Ključne besede: COVID-19, cepljenje, pojasnilna dolžnost, informirana privolitev, avtonomija pacienta
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 128; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,37 MB)