581. Odnos do kajenja in zavedanje škodljivosti kajenja med rednimi kadilci v posavski in zasavski regijiMaja Pustovrh Gnidovec, 2025, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Kajenje tobaka je eden vodilnih dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih
bolezni dihal, zlasti kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) in pljučnega raka. Kljub
številnim preventivnim programom in zakonodajnim ukrepom v Sloveniji, delež kadilcev ostaja
visok, predvsem v Posavski in Zasavski regiji, kjer statistike kažejo nadpovprečno razširjenost
kajenja. Dolgotrajna izpostavljenost tobačnemu dimu ima dokazano škodljive učinke tudi na
pasivne kadilce. Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri zdravstveni vzgoji, odkrivanju
ogroženih posameznikov in nudenju podpore pri opuščanju kajenja. Namen raziskave je bil
preučiti odnos do kajenja in stopnjo ozaveščenosti o škodljivosti kajenja med rednimi kadilci v
izbranih regijah ter oceniti pomen vloge medicinske sestre v procesu opuščanja.
Metode: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela.
Teoretični del temelji na analizi domačih in tujih znanstvenih virov, empirični del pa na
anketnem vprašalniku, ki je bil razdeljen med 210 rednimi kadilci iz Posavske in Zasavske
regije. Podatki so bili obdelani s pomočjo programa SPSS in orodja 1KA ter predstavljeni v
tabelah in grafih.
Rezultati: Večina respondentov se zaveda škodljivosti kajenja, vendar jih več kot pol ob
opuščanju ni poiskalo nobene strokovne pomoči. Le majhen delež je podporo poiskal v
delavnicah za opustitev kajenja. Kadilci najpogosteje posegajo po klasičnih cigaretah, uporaba
elektronskih ali ogrevanih izdelkov pa je pogostejša med mlajšimi. Ženske so pogosteje tiste,
ki so že poskusile prenehati s kajenjem. Večina kadilcev ne izraža želje po opustitvi. Nizka
udeležba razpoložljivih programov kaže na slabo prepoznavnost ali nezaupanje vanje.
Razprava: Kadilci v regijah z najvišjo stopnjo kajenja v Sloveniji se kljub zavedanju
zdravstvenih tveganj le redko odločajo za strokovno pomoč pri opuščanju. Potrebna je
okrepitev vloge medicinskih sester pri preventivnih dejavnostih, svetovanju in spodbujanju k
opuščanju kajenja. Večji poudarek mora biti namenjen promociji obstoječih programov
pomoči, predvsem na lokalni ravni, ob upoštevanju specifičnih potreb prebivalcev. Preventiva,
zgodnje odkrivanje in zdravstvena vzgoja ostajajo ključni elementi dolgoročnega zmanjševanja
škodljivih posledic kajenja.
Keywords: Ključne besede: kajenje, škodljivost kajenja, bolezni dihal, medicinska sestra, preventiva.
Published in ReVIS: 25.09.2025; Views: 269; Downloads: 16
 Full text (2,93 MB) |
582. Pomen humane mlečne banke v SlovenijiVesna Janjilović, 2025, master's thesis Abstract: Izhodišča: V Sloveniji imamo zelo dobro zdravstveno oskrbo novorojenčkov, vendar je bila Slovenija do aprila 2023 ena od redkih držav v Evropi, ki še ni imela humane mlečne banke. Naloga banke humanega mleka je, da zagotovi humano mleko dojenčkom, katerih mame nimajo dovolj mleka ali zaradi različnih razlogov ne morejo/ne smejo dojiti/črpati mleka. Največja skupina prejemnikov so nedonošenčki. Humano mleko varuje nedonošenčke pred nekrotizirajočim enterokolitisom in sepso. Namen raziskave je bil proučiti pomen humane mlečne banke v Sloveniji, kakor ga vidijo njeni potencialni uporabniki. V raziskavi smo merili stališča in prepričanja potencialnih uporabnikov humane mlečne banke. Raziskovalni cilji so bili ugotoviti, v kolikšni meri anketiranci poznajo prednosti humanega mleka za prehrano novorojenčka, analizirati prepoznavnost in stališča posameznikov do banke humanega mleka ter stališča glede darovanja in prejemanja humanega mleka (bolan/nedonošen oz. zdrav/donošen otrok).
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni raziskovalni metodi; uporabljeni sta bili deskriptivna in neeksperimentalna metoda dela. Za raziskovalno nalogo smo zbrali in analizirani primarne in sekundarne vire podatkov. Primarni viri so bili pridobljeni s strukturiranim anketnim vprašalnikom, sekundarni viri pa so bili pridobljeni s pomočjo pregleda strokovne in znanstvene literature. Vzorec predstavljajo anketiranci, ki so prisotni na družbenem omrežju Facebook v podpornih skupinah (Mamice čvekamo, Dojiva se, Mamice na porodniški, Nosečka forum). Pravilno je bilo izpolnjenih
318 anket. Vzorec ne odraža splošne populacije Slovenije, predvidoma pa je zajel del tistih, ki jih ta tematika najbolj zanima. Pridobljene podatke smo analizirali s statističnima programoma SPSS in Microsoft Excel.
Rezultati: Osebna izkušnja z dojenjem je povezana z večjo naklonjenostjo naravni prehrani dojenčka. Prednosti humanega mleka imajo pomembne implikacije pri izobraževalnih in javnozdravstvenih intervencijah za tisto skupino, ki nima izkušenj z dojenjem. Večina anketirancev pozna koncept humane mlečne banke in izraža prepričanje, da je takšna organiziranost v Sloveniji potrebna. Izkazujejo tudi statistično značilno (p > 0,05) višjo pripravljenost za darovanje lastnega mleka, sprejemanje darovanega mleka tako za zdrave novorojenčke kot tudi za bolne/nedonošene otroke. Izrazili so tudi večjo pripravljenost za sprejem darovanega mleka, kadar bi bil otrok nedonošen/bolan.
Razprava: Potrebno je izobraževanje bodočih staršev med nosečnostjo in po porodu o prednostih dojenja in o razlogih za darovanje in sprejemanje humanega mleka. Informiranje širše javnosti, spodbujanje altruizma in izobraževanje zdravstvenih strokovnjakov bi lahko vplivalo na povečanje količine darovanega humanega mleka. Izvesti pa je treba nadaljnje raziskave, usmerjene v razumevanje motivacijskih dejavnikov, ki vplivajo na odločitev žensk za darovanje mleka.
Keywords: humana mlečna banka, humano mleko, darovanje in prejemanje humanega mleka
Published in ReVIS: 25.09.2025; Views: 358; Downloads: 13
Full text (1,53 MB) |
583. Osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene negeVeronika Indihar, 2025, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene nege pomembno vplivajo na kakovost oskrbe pacientov, saj oblikujejo način komuniciranja, pristop k delu in odzivanje v zahtevnih situacijah. Lastnosti, kot so empatija, potrpežljivost, komunikativnost in zanesljivost, so ključne za vzpostavitev zaupanja med izvajalcem in pacientom. Zdravstvena nega ni le tehnično, temveč tudi čustveno zahtevno delo, ki zahteva visoko stopnjo osebne predanosti. Vse večja kulturna raznolikost pacientov dodatno poudarja pomen odprtosti in prilagodljivosti, zato je razvoj ustreznih osebnostnih lastnosti med zdravstvenimi delavci bistvenega pomena za učinkovito in celostno obravnavo pacientov.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni pristop. Primarne in sekundarne vire smo zbrali z analizo strokovne literature in bibliografskih baz. Podatke smo pridobili z uporabo spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil objavljen na platformi 1ka. Udeležba v anketi je bila prostovoljna in anonimna. Skupno je sodelovalo 116 oseb.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da med anketiranci prevladujejo ženske (78 %) in mlajši odrasli, stari med 20 in 29 let (42 %). Najpogosteje zaznane osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene nege so komunikativnost, prijaznost, natančnost in empatija. Večina anketirancev meni, da se osebnostne lastnosti lahko vsaj delno razvijejo z izkušnjami. Pri ocenjevanju izvajalcev iz različnih kulturnih okolij in glede razlik med spoloma prevladujejo nevtralna ali zmerno pozitivna mnenja. Empatija izstopa kot ključna lastnost za kakovostno zdravstveno oskrbo, zaupanje in uspešno komunikacijo s pacienti.
Razprava: Osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene nege pomembno vplivajo na kakovost njihovega dela, odnose s pacienti ter sposobnost obvladovanja stresa in zahtevnih situacij. Raziskave kažejo, da so empatija, vestnost, čustvena stabilnost in odprtost ključne za uspešno opravljanje tega poklica. Razumevanje teh lastnosti omogoča boljšo izbiro kadra, ciljno usmerjeno izobraževanje ter dolgoročno krepitev kompetenc v zdravstveni negi.
Keywords: zdravstvena nega, osebnostne lastnosti, empatija, komunikacija
Published in ReVIS: 25.09.2025; Views: 303; Downloads: 14
Full text (1,40 MB) |
584. Dieta in zdrav življenjski slogMarjeta Brečko, 2025, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Življenjski slog je način življenja posameznikov, skupin in narodov, ki se oblikuje glede na geografske, ekonomske, politične, kulturne in verske dejavnike. Vključuje vsakodnevne navade in dejavnosti, kot so delo, prehrana, prosti čas in telesna dejavnost, in je ključni dejavnik, povezan s kakovostjo življenja. Debelost in prekomerna telesna teža sta vse pogostejša problema, ki vplivata na zdravje posameznika in celotne populacije. Hujšanje je proces, pri katerem posameznik s pomočjo uravnotežene prehrane, telesne dejavnosti in sprememb življenjskega sloga zmanjšuje svojo telesno težo. Za uspešno in dolgoročno učinkovito hujšanje se pogosto izvajajo posebni programi, imenovani šole hujšanja, ki vključujejo strokovnjake z različnih področij, kot so diplomirane medicinske sestre, dietetiki, nutricionisti, zdravniki, kineziologi in drugi. Zdrava prehrana in telesna dejavnost spadata med ključne varovalne dejavnike zdravja, ki zmanjšujejo umrljivost zaradi omenjenih vzrokov, skupaj s preprečevanjem sedečega življenjskega sloga in priporočenimi vzorci spanja. Namen raziskave je bil raziskati dieto in zdrav življenjski slog.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem načinu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarne podatke za analizo smo zbrali s tehniko intervjuvanja. Sekundarne podatke smo pridobili s pomočjo pregleda domače in tuje literature. V raziskavo je bilo vključenih šest intervjuvancev.
Rezultati: Intervjuvanci imajo deljena mnenja glede doseganja dobrih rezultatov hujšanja pri upoštevanju različnih diet. Prav tako imajo intervjuvanci deljena mnenja glede dolgoročnega vzdrževanja zdravega načina življenja. Nekaterim je pomembnejše osredotočenje na telovadbo (I2, I3, I5, I6), pri drugih na prehrano (I1, I4). Intervjuvanci pri zdravem prehranjevanju opazijo težave, zaradi katerih se lahko prekine krog novih navad zdravega načina življenja (I1, I2, I3, I5). Intervjuvanci so v večini primerov mnenja, da zaradi vpliva stresa pozabijo na vse znanje, ki so ga pridobili med spoznavanjem zdravega načina življenja in prehranjevanja (I1, I2, I5). Intervjuvanci se zdravo prehranjujejo zaradi želje po izgubi telesne teže (I1, I4, I6), izboljšanja zdravja (I2) in dobrega počutja (I3, I5).
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da se intervjuvanci diet poslužujejo vsak na drugačen način z drugo vrsto diete. Nekateri se diet ne poslužujejo, upoštevajo pa način prehranjevanja, ki njim ustreza. Intervjuvanci se vračajo k starim vzorcem prehranjevanja zaradi pomanjkanja motivacije, družbenih pritiskov in vsakodnevnih skušnjav. Ugotovili smo, da se intervjuvancem zdi, da so diete in njihovo dolgoročno upoštevanje prezahtevne. Intervjuvanci povedo, da zaradi stresa pozabijo na vse, kar so se naučili o zdravem načinu življenja in prehranjevanju. Raziskava je pokazala, da vsak intervjuvanec ob stresu in nastanku stresnih situacij odreagira drugače. Ugotovili smo, da so dejavniki, ki učinkujejo na upoštevanje diete in zdrav življenjski slog, v večini motivacija in želja po boljšem načinu življenja in zdravju. Raziskava je pokazala, da je izjemnega pomena podpora družine in prijateljev, ki jih intervjuvanci potrebujejo za uspešno in dolgoročno spreminjanje navad.
Keywords: dieta, zdrav življenjski slog, šola hujšanja
Published in ReVIS: 25.09.2025; Views: 259; Downloads: 7
Full text (1003,78 KB) |
585. Dejavniki medgenercijske solidarnosti nekoč in danesJure Kink, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Diplomska naloga obravnava spremembe v medgeneracijskih odnosih skozi čas, analizira vlogo države in institucij pri spodbujanju medgeneracijske solidarnosti ter identificira prednosti, slabosti in izzive pri ohranjanju vezi med različnimi generacijami. Poleg tega statistično opredeli proces staranja prebivalstva v Sloveniji in drugod po svetu, s poudarkom na EU. V drugem delu s pomočjo intervjuja ugotavlja, kako so se skozi čas spreminjali odnosi med generacijami v kontekstu solidarnosti, kakšno vlogo imajo država in institucije pri spodbujanju medgeneracijske solidarnosti, katere so ključne razlike med medgeneracijsko solidarnostjo nekoč in danes ter kakšni so potencialni ukrepi za krepitev medgeneracijske solidarnosti v prihodnosti.
Metode: Izvedeni so bili poglobljeni intervjuji z izbranimi posamezniki iz različnih generacij, da smo lahko pridobili vpogled v njihove osebne izkušnje in mnenja o medgeneracijski povezanosti. Poleg tega so bili za teoretičen del uporabljeni različni viri literature, pridobljeni iz internetnih podatkovnih baz dLib in Google učenjak.
Rezultati: Intervjuvanci so deljenega mnenja, saj nekateri menijo, da so bili odnosi med generacijami v preteklosti tesnejši, drugi pa opozarjajo, da je bilo včasih več avtoritarnosti in manj odprtosti. Izzive danes predstavljajo digitalizacija, pomanjkanje časa, razlike v vrednotah in komunikaciji. Starejši se počutijo izključene, mladi pa pogosto nerazumljene. Predlagani ukrepi vključujejo digitalno opismenjevanje starejših, skupne dejavnosti brez tehnologije, prostovoljske projekte in več vsebin o solidarnosti v šolah. Država ima pri tem pomembno vlogo, a opozarjajo, da lahko veliko naredimo že z majhnimi, vsakodnevnimi dejanji.
Razprava: Medgeneracijska solidarnost se je skozi čas spremenila – iz močnih vezi v razširjenih družinah je prešla v šibkejše odnose v jedrnih družinah, kar povzroča večjo odtujenost med generacijami. Država ima pomembno vlogo pri spodbujanju solidarnosti z zakonodajo, programi in vključevanjem vsebin v šole. Prednosti solidarnosti so prenos znanja, zmanjšanje osamljenosti in medsebojno razumevanje, izzivi pa vključujejo predsodke, razlike v vrednotah in pomanjkanje časa. Med ukrepi za prihodnost so digitalno opismenjevanje starejših, medgeneracijski projekti in prostovoljske dejavnosti.
Keywords: generacije, solidarnost, razvoj.
Published in ReVIS: 25.09.2025; Views: 288; Downloads: 14
Full text (1,48 MB) |
586. RAZVOJ ORODJA IN IMPLEMENTACIJA MODELA POKROVA VISOKONAPETOSTNEGA PTC GRELNIKA HLADILNE TEKOČINEKlemen Ajdišek, 2025, not set Abstract: Diplomska naloga obravnava razvoj orodja za brizganje pokrova visokonapetostnega PTC- grelnika hladilne tekočine, kjer je bil cilj zagotoviti dimenzijsko skladnost in funkcionalnost izdelka v serijski proizvodnji. V okviru projekta so bile izvedene simulacije brizganja, analiza izdelave in sestavljanja (DFMA), reološka analiza ter izbira ustreznega polimera glede na mehanske in toplotne lastnosti. Konstrukcija in izdelava orodja sta bila dopolnjena s preizkusi na stroju, pri katerih so bile opravljene meritve in izvedene korekcije za odpravo deformacij in zvitosti izdelka. Rezultati meritev pred in po korekcijah potrjujejo, da optimizirano orodje omogoča stabilen proces in dosego zahtev naročnika. Naloga ponuja možnosti za nadaljnje izboljšave na področju razvoja orodij, optimizacije procesov in uporabe sodobnih materialov v avtomobilski industriji.
Keywords: PTC grelnik
Polimerni materiali
Brizganje polimerov
Razvoj orodja za brizganje polimerov
Published in ReVIS: 25.09.2025; Views: 230; Downloads: 8
Full text (5,82 MB) |
587. Ugotavljanje učinkovitosti možgansko-računalniškega vmesnika pri rehabilitaciji pacientov po možganski kapiAlja Kotríková, 2025, master's thesis Abstract: Možgansko-računalniški vmesnik (MRV) je postal priljubljena metoda za rehabilitacijo in nadomeščanje motoričnih funkcij pri pacientih po možganski kapi. Rehabilitacijske tehnike MRV omogočajo povečati nevroplastičnost z manipulacijo oziroma samoregulacijo nevrofiziološke aktivnosti, podporne tehnologije pa nadomeščajo izgubljene motorične funkcije s pomočjo robotskih aktuatorjev ali eksoskeletov. Namen magistrske naloge je bil sistematično proučiti znanstveno literaturo o rehabilitaciji pacientov z MRV po možganski kapi in ugotoviti terapevtsko učinkovitost MRV v fizioterapevtski praksi. Metode: Za sistematični pregled rehabilitacije z MRV za paciente po možganski kapi smo z metodo PRISMA uporabili podatkovni zbirki PubMed in PEDro. Rezultati: Kot najučinkovitejša metoda rehabilitacije z MRV je uporaba MRV z nalogo motorične predstave ali namere gibanja z funkcionalno električno stimulacijo. Terapija z MRV velja za varno, z dokazi o njenem kratkoročnem terapevtskem učinku za rehabilitacijo motorične funkcije zgornje okončine. Uporabnost: Rezultati ugotovitev sistematične analize literature so še posebej pomembni na področju nevrofizioterapije, saj za uporabo MRV trenutno še ne obstaja dovolj temeljitih dokazov. Omejitve: V prihodnosti bo potrebnih več študij z večjimi vzorci, predvsem z raziskavo o dolgoročnem učinku rehabilitacije z MRV.
Keywords: Možgansko-računalniški vmesnik, rehabilitacija pacientov po možganski kapi, fizioterapija, nevrorehabilitacija, nevrotehnologija
Published in ReVIS: 25.09.2025; Views: 334; Downloads: 11
Full text (1,49 MB) |
588. Vloga krožnega gospodarstva pri oblikovanju trajnostnih nakupnih navad in zmanjševanju odpadkovMatjaž Repar, 2025, undergraduate thesis Abstract: Sodobna družba se zaradi intenzivne industrializacije, stalne gospodarske rasti in demografskega pritiska sooča z naraščajočo porabo virov, emisijami toplogrednih plinov in množico odpadkov, kar ogroža okoljsko in ekonomsko stabilnost. Linearni model »vzemi, porabi, zavrzi« postaja nevzdržen, zato se uveljavlja krožno gospodarstvo, ki temelji na zmanjšanju porabe surovin, podaljševanju življenjske dobe izdelkov, popravilu, recikliranju in vračanju materialov v obtok. Krožno gospodarstvo zahteva sistemsko spremembo celotnih proizvodnih in potrošniških verig in aktivno vlogo potrošnikov.
V diplomski nalogi proučujemo, ali ozaveščenost o krožnem gospodarstvu vpliva na nakupne odločitve in posledično na količino odpadkov. V ospredju so trajnostne nakupne navade kot stična točka med ponudniki in potrošnikom ter razkorak med deklariranim prepričanjem in dejanskim vedenjem. Empirični del temelji na anketi med prebivalci Jugovzhodne Slovenije. Vprašalnik, ki je oblikovan po pregledani literaturi, meri stopnjo znanja, pogostost trajnostnih praks, zaznani vpliv na okolje ter ovire za trajnostno ravnanje. Analiza zbranih podatkov služi kot osnova za priporočila, s katerimi bi lahko učinkoviteje spodbudili trajnostno potrošnjo in podprli prehod v krožno gospodarstvo. Raziskava tako ponuja vpogled v trenutno stanje potrošniških vzorcev ter usmeritve za prihodnje ukrepe na področju trajnostnega vedenja. Ugotovili smo, da je splošna ozaveščenost o krožnem gospodarstvu med anketiranci razmeroma nizka. Le majhen delež posameznikov je poročal, da dobro pozna koncept in njegove prednosti, medtem ko je več kot polovica priznala pomanjkljivo poznavanje načel krožnosti. Čeprav večina anketirancev izkazuje pozitiven odnos do trajnosti, se ta ozaveščenost izrazito ne odraža v njihovem dejanskem nakupnem vedenju, kar potrjuje izsledke pregledane literature o razkoraku med namero in dejanji.
Keywords: krožno gospodarstvo, trajnostna potrošnja, trajnostne nakupne navade, zmanjševanje odpadkov, okoljska ozaveščenost.
Published in ReVIS: 25.09.2025; Views: 312; Downloads: 27
Full text (3,12 MB) |
589. |
590. |
