581. Osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene negeVeronika Indihar, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene nege pomembno vplivajo na kakovost oskrbe pacientov, saj oblikujejo način komuniciranja, pristop k delu in odzivanje v zahtevnih situacijah. Lastnosti, kot so empatija, potrpežljivost, komunikativnost in zanesljivost, so ključne za vzpostavitev zaupanja med izvajalcem in pacientom. Zdravstvena nega ni le tehnično, temveč tudi čustveno zahtevno delo, ki zahteva visoko stopnjo osebne predanosti. Vse večja kulturna raznolikost pacientov dodatno poudarja pomen odprtosti in prilagodljivosti, zato je razvoj ustreznih osebnostnih lastnosti med zdravstvenimi delavci bistvenega pomena za učinkovito in celostno obravnavo pacientov.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni pristop. Primarne in sekundarne vire smo zbrali z analizo strokovne literature in bibliografskih baz. Podatke smo pridobili z uporabo spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil objavljen na platformi 1ka. Udeležba v anketi je bila prostovoljna in anonimna. Skupno je sodelovalo 116 oseb.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da med anketiranci prevladujejo ženske (78 %) in mlajši odrasli, stari med 20 in 29 let (42 %). Najpogosteje zaznane osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene nege so komunikativnost, prijaznost, natančnost in empatija. Večina anketirancev meni, da se osebnostne lastnosti lahko vsaj delno razvijejo z izkušnjami. Pri ocenjevanju izvajalcev iz različnih kulturnih okolij in glede razlik med spoloma prevladujejo nevtralna ali zmerno pozitivna mnenja. Empatija izstopa kot ključna lastnost za kakovostno zdravstveno oskrbo, zaupanje in uspešno komunikacijo s pacienti.
Razprava: Osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene nege pomembno vplivajo na kakovost njihovega dela, odnose s pacienti ter sposobnost obvladovanja stresa in zahtevnih situacij. Raziskave kažejo, da so empatija, vestnost, čustvena stabilnost in odprtost ključne za uspešno opravljanje tega poklica. Razumevanje teh lastnosti omogoča boljšo izbiro kadra, ciljno usmerjeno izobraževanje ter dolgoročno krepitev kompetenc v zdravstveni negi.
Ključne besede: zdravstvena nega, osebnostne lastnosti, empatija, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 303; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (1,40 MB) |
582. Dieta in zdrav življenjski slogMarjeta Brečko, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Življenjski slog je način življenja posameznikov, skupin in narodov, ki se oblikuje glede na geografske, ekonomske, politične, kulturne in verske dejavnike. Vključuje vsakodnevne navade in dejavnosti, kot so delo, prehrana, prosti čas in telesna dejavnost, in je ključni dejavnik, povezan s kakovostjo življenja. Debelost in prekomerna telesna teža sta vse pogostejša problema, ki vplivata na zdravje posameznika in celotne populacije. Hujšanje je proces, pri katerem posameznik s pomočjo uravnotežene prehrane, telesne dejavnosti in sprememb življenjskega sloga zmanjšuje svojo telesno težo. Za uspešno in dolgoročno učinkovito hujšanje se pogosto izvajajo posebni programi, imenovani šole hujšanja, ki vključujejo strokovnjake z različnih področij, kot so diplomirane medicinske sestre, dietetiki, nutricionisti, zdravniki, kineziologi in drugi. Zdrava prehrana in telesna dejavnost spadata med ključne varovalne dejavnike zdravja, ki zmanjšujejo umrljivost zaradi omenjenih vzrokov, skupaj s preprečevanjem sedečega življenjskega sloga in priporočenimi vzorci spanja. Namen raziskave je bil raziskati dieto in zdrav življenjski slog.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem načinu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarne podatke za analizo smo zbrali s tehniko intervjuvanja. Sekundarne podatke smo pridobili s pomočjo pregleda domače in tuje literature. V raziskavo je bilo vključenih šest intervjuvancev.
Rezultati: Intervjuvanci imajo deljena mnenja glede doseganja dobrih rezultatov hujšanja pri upoštevanju različnih diet. Prav tako imajo intervjuvanci deljena mnenja glede dolgoročnega vzdrževanja zdravega načina življenja. Nekaterim je pomembnejše osredotočenje na telovadbo (I2, I3, I5, I6), pri drugih na prehrano (I1, I4). Intervjuvanci pri zdravem prehranjevanju opazijo težave, zaradi katerih se lahko prekine krog novih navad zdravega načina življenja (I1, I2, I3, I5). Intervjuvanci so v večini primerov mnenja, da zaradi vpliva stresa pozabijo na vse znanje, ki so ga pridobili med spoznavanjem zdravega načina življenja in prehranjevanja (I1, I2, I5). Intervjuvanci se zdravo prehranjujejo zaradi želje po izgubi telesne teže (I1, I4, I6), izboljšanja zdravja (I2) in dobrega počutja (I3, I5).
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da se intervjuvanci diet poslužujejo vsak na drugačen način z drugo vrsto diete. Nekateri se diet ne poslužujejo, upoštevajo pa način prehranjevanja, ki njim ustreza. Intervjuvanci se vračajo k starim vzorcem prehranjevanja zaradi pomanjkanja motivacije, družbenih pritiskov in vsakodnevnih skušnjav. Ugotovili smo, da se intervjuvancem zdi, da so diete in njihovo dolgoročno upoštevanje prezahtevne. Intervjuvanci povedo, da zaradi stresa pozabijo na vse, kar so se naučili o zdravem načinu življenja in prehranjevanju. Raziskava je pokazala, da vsak intervjuvanec ob stresu in nastanku stresnih situacij odreagira drugače. Ugotovili smo, da so dejavniki, ki učinkujejo na upoštevanje diete in zdrav življenjski slog, v večini motivacija in želja po boljšem načinu življenja in zdravju. Raziskava je pokazala, da je izjemnega pomena podpora družine in prijateljev, ki jih intervjuvanci potrebujejo za uspešno in dolgoročno spreminjanje navad.
Ključne besede: dieta, zdrav življenjski slog, šola hujšanja
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 258; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1003,78 KB) |
583. Dejavniki medgenercijske solidarnosti nekoč in danesJure Kink, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Diplomska naloga obravnava spremembe v medgeneracijskih odnosih skozi čas, analizira vlogo države in institucij pri spodbujanju medgeneracijske solidarnosti ter identificira prednosti, slabosti in izzive pri ohranjanju vezi med različnimi generacijami. Poleg tega statistično opredeli proces staranja prebivalstva v Sloveniji in drugod po svetu, s poudarkom na EU. V drugem delu s pomočjo intervjuja ugotavlja, kako so se skozi čas spreminjali odnosi med generacijami v kontekstu solidarnosti, kakšno vlogo imajo država in institucije pri spodbujanju medgeneracijske solidarnosti, katere so ključne razlike med medgeneracijsko solidarnostjo nekoč in danes ter kakšni so potencialni ukrepi za krepitev medgeneracijske solidarnosti v prihodnosti.
Metode: Izvedeni so bili poglobljeni intervjuji z izbranimi posamezniki iz različnih generacij, da smo lahko pridobili vpogled v njihove osebne izkušnje in mnenja o medgeneracijski povezanosti. Poleg tega so bili za teoretičen del uporabljeni različni viri literature, pridobljeni iz internetnih podatkovnih baz dLib in Google učenjak.
Rezultati: Intervjuvanci so deljenega mnenja, saj nekateri menijo, da so bili odnosi med generacijami v preteklosti tesnejši, drugi pa opozarjajo, da je bilo včasih več avtoritarnosti in manj odprtosti. Izzive danes predstavljajo digitalizacija, pomanjkanje časa, razlike v vrednotah in komunikaciji. Starejši se počutijo izključene, mladi pa pogosto nerazumljene. Predlagani ukrepi vključujejo digitalno opismenjevanje starejših, skupne dejavnosti brez tehnologije, prostovoljske projekte in več vsebin o solidarnosti v šolah. Država ima pri tem pomembno vlogo, a opozarjajo, da lahko veliko naredimo že z majhnimi, vsakodnevnimi dejanji.
Razprava: Medgeneracijska solidarnost se je skozi čas spremenila – iz močnih vezi v razširjenih družinah je prešla v šibkejše odnose v jedrnih družinah, kar povzroča večjo odtujenost med generacijami. Država ima pomembno vlogo pri spodbujanju solidarnosti z zakonodajo, programi in vključevanjem vsebin v šole. Prednosti solidarnosti so prenos znanja, zmanjšanje osamljenosti in medsebojno razumevanje, izzivi pa vključujejo predsodke, razlike v vrednotah in pomanjkanje časa. Med ukrepi za prihodnost so digitalno opismenjevanje starejših, medgeneracijski projekti in prostovoljske dejavnosti.
Ključne besede: generacije, solidarnost, razvoj.
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 288; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,48 MB) |
584. RAZVOJ ORODJA IN IMPLEMENTACIJA MODELA POKROVA VISOKONAPETOSTNEGA PTC GRELNIKA HLADILNE TEKOČINEKlemen Ajdišek, 2025, ni določena Opis: Diplomska naloga obravnava razvoj orodja za brizganje pokrova visokonapetostnega PTC- grelnika hladilne tekočine, kjer je bil cilj zagotoviti dimenzijsko skladnost in funkcionalnost izdelka v serijski proizvodnji. V okviru projekta so bile izvedene simulacije brizganja, analiza izdelave in sestavljanja (DFMA), reološka analiza ter izbira ustreznega polimera glede na mehanske in toplotne lastnosti. Konstrukcija in izdelava orodja sta bila dopolnjena s preizkusi na stroju, pri katerih so bile opravljene meritve in izvedene korekcije za odpravo deformacij in zvitosti izdelka. Rezultati meritev pred in po korekcijah potrjujejo, da optimizirano orodje omogoča stabilen proces in dosego zahtev naročnika. Naloga ponuja možnosti za nadaljnje izboljšave na področju razvoja orodij, optimizacije procesov in uporabe sodobnih materialov v avtomobilski industriji.
Ključne besede: PTC grelnik
Polimerni materiali
Brizganje polimerov
Razvoj orodja za brizganje polimerov
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 230; Prenosov: 8
Celotno besedilo (5,82 MB) |
585. Ugotavljanje učinkovitosti možgansko-računalniškega vmesnika pri rehabilitaciji pacientov po možganski kapiAlja Kotríková, 2025, magistrsko delo Opis: Možgansko-računalniški vmesnik (MRV) je postal priljubljena metoda za rehabilitacijo in nadomeščanje motoričnih funkcij pri pacientih po možganski kapi. Rehabilitacijske tehnike MRV omogočajo povečati nevroplastičnost z manipulacijo oziroma samoregulacijo nevrofiziološke aktivnosti, podporne tehnologije pa nadomeščajo izgubljene motorične funkcije s pomočjo robotskih aktuatorjev ali eksoskeletov. Namen magistrske naloge je bil sistematično proučiti znanstveno literaturo o rehabilitaciji pacientov z MRV po možganski kapi in ugotoviti terapevtsko učinkovitost MRV v fizioterapevtski praksi. Metode: Za sistematični pregled rehabilitacije z MRV za paciente po možganski kapi smo z metodo PRISMA uporabili podatkovni zbirki PubMed in PEDro. Rezultati: Kot najučinkovitejša metoda rehabilitacije z MRV je uporaba MRV z nalogo motorične predstave ali namere gibanja z funkcionalno električno stimulacijo. Terapija z MRV velja za varno, z dokazi o njenem kratkoročnem terapevtskem učinku za rehabilitacijo motorične funkcije zgornje okončine. Uporabnost: Rezultati ugotovitev sistematične analize literature so še posebej pomembni na področju nevrofizioterapije, saj za uporabo MRV trenutno še ne obstaja dovolj temeljitih dokazov. Omejitve: V prihodnosti bo potrebnih več študij z večjimi vzorci, predvsem z raziskavo o dolgoročnem učinku rehabilitacije z MRV.
Ključne besede: Možgansko-računalniški vmesnik, rehabilitacija pacientov po možganski kapi, fizioterapija, nevrorehabilitacija, nevrotehnologija
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 334; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,49 MB) |
586. Vloga krožnega gospodarstva pri oblikovanju trajnostnih nakupnih navad in zmanjševanju odpadkovMatjaž Repar, 2025, diplomsko delo Opis: Sodobna družba se zaradi intenzivne industrializacije, stalne gospodarske rasti in demografskega pritiska sooča z naraščajočo porabo virov, emisijami toplogrednih plinov in množico odpadkov, kar ogroža okoljsko in ekonomsko stabilnost. Linearni model »vzemi, porabi, zavrzi« postaja nevzdržen, zato se uveljavlja krožno gospodarstvo, ki temelji na zmanjšanju porabe surovin, podaljševanju življenjske dobe izdelkov, popravilu, recikliranju in vračanju materialov v obtok. Krožno gospodarstvo zahteva sistemsko spremembo celotnih proizvodnih in potrošniških verig in aktivno vlogo potrošnikov.
V diplomski nalogi proučujemo, ali ozaveščenost o krožnem gospodarstvu vpliva na nakupne odločitve in posledično na količino odpadkov. V ospredju so trajnostne nakupne navade kot stična točka med ponudniki in potrošnikom ter razkorak med deklariranim prepričanjem in dejanskim vedenjem. Empirični del temelji na anketi med prebivalci Jugovzhodne Slovenije. Vprašalnik, ki je oblikovan po pregledani literaturi, meri stopnjo znanja, pogostost trajnostnih praks, zaznani vpliv na okolje ter ovire za trajnostno ravnanje. Analiza zbranih podatkov služi kot osnova za priporočila, s katerimi bi lahko učinkoviteje spodbudili trajnostno potrošnjo in podprli prehod v krožno gospodarstvo. Raziskava tako ponuja vpogled v trenutno stanje potrošniških vzorcev ter usmeritve za prihodnje ukrepe na področju trajnostnega vedenja. Ugotovili smo, da je splošna ozaveščenost o krožnem gospodarstvu med anketiranci razmeroma nizka. Le majhen delež posameznikov je poročal, da dobro pozna koncept in njegove prednosti, medtem ko je več kot polovica priznala pomanjkljivo poznavanje načel krožnosti. Čeprav večina anketirancev izkazuje pozitiven odnos do trajnosti, se ta ozaveščenost izrazito ne odraža v njihovem dejanskem nakupnem vedenju, kar potrjuje izsledke pregledane literature o razkoraku med namero in dejanji.
Ključne besede: krožno gospodarstvo, trajnostna potrošnja, trajnostne nakupne navade, zmanjševanje odpadkov, okoljska ozaveščenost.
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 310; Prenosov: 27
Celotno besedilo (3,12 MB) |
587. |
588. |
589. Medpoklicna komunikacija z vidika fizioterapevtov v Splošni bolnišnici Murska Sobota : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaVita Senčar, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: V sodobnem zdravstvu sta učinkovita komunikacija in sodelovanje med zaposlenimi ključna za varno in učinkovito obravnavo pacientov. Kljub pomembnosti tega področja ostajajo slovenski podatki o kakovosti medpoklicne komunikacije skopi. To še zlasti velja za poklicne skupine, kot so fizioterapevti. V Splošni bolnišnici Murska Sobota smo zato želeli natančno oceniti, kako zdravniki, medicinske sestre/zdravstveni tehniki in fizioterapevti vrednotijo medpoklicno sodelovanje in komunikacijo. Metode: V anketi je sodelovalo 84 zaposlenih (27 zdravnikov, 29 medicinskih sester in 28 fizioterapevtov). Vprašalnik je vseboval pozitivno naravnane trditve o pomenu komunikacije ter negativno naravnane trditve o hierarhiji in nerešenih nesoglasjih; vse postavke so bile ocenjene na štiristopenjski Likertovi lestvici. Za vsako skupino smo izračunali delež potrditvenih odgovorov pri pozitivnih trditvah in delež nepotrditvenih odgovorov pri hierarhičnih postavkah. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da kar 86 % vseh anketirancev navaja pomembnost jasne in strukturirane komunikacije ter njenega prispevka na izid zdravljenja. Razlike med poklici so izrazite: 64 % fizioterapevtov meni, da zdravniki njihovo delo postavljajo v podrejeni položaj, 46 % jih poroča o pogostih nerešenih nesoglasjih z zdravniki, medtem ko je pri medicinskih sestrah delež teh, ki poročajo o pogostih nerešenih soglasjih z zdravniki 32 %. Razprava: Ugotovili smo, da se člani tima zavedajo, da je komunikacija ključna za uspešno interdisciplinarno sodelovanje in obravnavo pacientov, a jo zlasti fizioterapevti doživljajo kot hierarhično omejeno in nezadostno. To se kaže v pogostem občutku podrejenosti ter v nedokončnih razrešitvah konfliktov, kar lahko ogrozi pretočnost informacij in kakovost oskrbe pacientov.
Ključne besede: fizioterapija, kompetence fizioterapevtov, interdisciplinarni pristop, zdravstveni timi, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 350; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,42 MB) |
590. Uporaba spletnih družbenih omrežij pri mladih odraslih: Pomen spremljanja vsebin duševnega zdravja v vsakdanjem življenjuMaja Mlekuž, 2025, ni določena Opis: Magistrsko delo raziskuje na eni strani vlogo in navade mladih odraslih pri uporabi spletnih družbenih omrežij ter vpliv teh na dojemanje in ozaveščenost o duševnem zdravju. Tehnološki napredek in digitalna omrežja postajajo sestavni del vsakdanjega življenja, kar vpliva na naša družbena vedenja ter dojemanje sebe in okolice. V strokovnem delu se osredotočamo na pomen povezanosti za duševno zdravje in hkrati na tveganja, povezana z neresničnimi informacijami, stigmatizacijo in s t. i. filter mehurčki, ki jih ustvarjajo algoritmi na družbenih omrežjih. Magistrsko delo vključuje teoretični del, v katerem obravnavamo razvoj tehnologije, nove medije, družbene medije, spletna družbena omrežja, njihovo funkcionalnost in vpliv na uporabnike. Poleg tega ta del služi kot temelj razumevanja vsebin o duševnem zdravju ter vlogi družbenih omrežij pri širjenju informacij. Empirični del naloge se najprej osredotoča na navade mladih odraslih pri uporabi spletnih družbenih omrežij ter na poskus določanja njihove uporabne vrednosti, v nadaljevanju pa na spremljanje vsebin o duševnem zdravju in razumevanje, kaj jim te vsebine prinašajo v življenje. Osrednji ugotovitvi nakazujeta na množično in pogosto uporabo spletnih družbenih omrežij ter raznoliko uporabno vrednost, hkrati pa dokazujeta pomembno vlogo družbenih omrežij na širjenje informacij o duševnem zdravju ter poudarjata vidne učinke spremljanja vsebin o duševnem zdravju v vsakdanjem življenju mladih odraslih.
Ključne besede: tehnologija, spletna družbena omrežja, mladi odrasli, duševno zdravje, stigma, algoritmi
Objavljeno v ReVIS: 24.09.2025; Ogledov: 398; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,32 MB) |
