71. Vključevanje otrok v prostočasne dejavnosti z vidika starševSara Smrekar, Katarina Zadnik, Janez Jerman, 2026, original scientific article Keywords: predšolsko obdobje, prostočasne dejavnosti, vključevanje otrok, starši predšolskih otrok, sociodemografski vplivi, vrednote staršev, kvantitativna raziskava, kvalitativna raziskava, statistična analiza
Published in ReVIS: 08.07.2026; Views: 81; Downloads: 0
 Full text (405,16 KB)
This document has many files! More... |
72. Digitalna tehnologija pri umetniških dejavnostih v predšolskem obdobjuEda Birsa, Lisa Feri, Barbara Kopačin, 2026, original scientific article Keywords: predšolska vzgoja, umetniške dejavnosti, digitalna tehnologija, vzgojitelji, strokovni razvoj, institucionalna podpora, kvalitativna študija primera
Published in ReVIS: 08.07.2026; Views: 70; Downloads: 0
Full text (395,29 KB)
This document has many files! More... |
73. Zunanje okolje kot učni prostor za zgodnje učenje naravoslovja in gibanjaTadeja Volmut, Neja Kovač, Nataša Dolenc, 2026, original scientific article Keywords: predšolska vzgoja, učenje na prostem, medpodročno povezovanje, naravoslovje, gibanje, vzgojitelji, anketa, kvantitativna in tematska analiza
Published in ReVIS: 08.07.2026; Views: 92; Downloads: 0
Full text (408,81 KB)
This document has many files! More... |
74. |
75. Psihološki problemi pri kroničnih bolnikih s sladkorno boleznijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMojca Zorko, 2026, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Sladkorna bolezen pomembno vpliva na psihološko stanje posameznika, kar potrjujejo številne tuje in slovenske raziskave. Več kot 20 % sladkornih bolnikov doživlja depresijo in diabetično stisko, kar zmanjšuje kakovost življenja in vpliva na motivacijo za samooskrbo. Psihološke težave so razširjene po vsem svetu in se pojavljajo v vseh kulturnih okoljih, še posebej ogroženi so mlajši odrasli, bolniki na inzulinski terapiji in tisti iz nižjih socialno-ekonomskih okolij. Metode: Izvedli smo sistematičen pregled literature. Pregled je bil izveden po strokovnih bazah. Naš izbor baz je bil naslednji; PubMed, Cochrane Library in ScienceDirect. Po pregledu vseh zadetkov smo jih analizirali po PRISMA diagramu ter dobili deset končnih člankov, ki smo jih vključili v končni pregled in analizo. Rezultati: Naši rezultati so pokazali, da so najpogostejši psihološki problemi depresija, anksioznost, občutek izgube nadzora, preobremenjenost ter tudi suicidalne misli. Diabetična stiska je še posebej izražena pri slabši glikemični kontroli, kar kaže na povezavo med telesnim in duševnim zdravjem. Rezultati analiz literature so pokazali, da celostna obravnava in ustrezna podpora pomembno zmanjšujeta pojav psiholoških težav ter izboljšujeta dolgoročno stabilnost in kakovost življenja sladkornih bolnikov. Mlajši odrasli so posebej ranljiva skupina, saj se pri njih pogosteje pojavljajo samomorilne misli in občutek izgube nadzora. Psihološki problemi, kot so socialna izolacija, zmanjšana samopodoba, motnje hranjenja in naučena nemoč, negativno vplivajo na zdravljenje in kakovost življenja. Razprava: Zdravstvena nega ima ključno vlogo pri zmanjševanju teh težav – z zgodnjim prepoznavanjem simptomov, vključevanjem psihosocialne podpore in uporabo terapevtskih pristopov, kot so kognitivno-vedenjska terapija, motivacijsko intervjuvanje in edukacija. Sladkorna bolezen povzroča številne psihološke težave, kot so depresija, anksioznost, diabetična stiska in občutek nemoči, ki vplivajo na vsakdanje življenje in zdravljenje bolnikov.
Keywords: sladkorna bolezen, psihološki problemi, bolniki s kroničnim obolenjem
Published in ReVIS: 07.07.2026; Views: 109; Downloads: 6
Full text (1,25 MB) |
76. Vpliv vodje na organizacijsko klimo v timih zdravstvene nege v domovih za starejše : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Management poslovnih sistemovSara Pihler, 2026, master's thesis Abstract: Organizacijska klima predstavlja pomemben dejavnik uspešnosti in učinkovitosti organizacije. Pozitivna organizacijska klima je povezana z večjim zadovoljstvom zaposlenih in kakovostjo opravljenega dela, torej kakovostne zdravstvene nege. Študije so pokazale, da ima vrhovno vodstvo pomembno vlogo in vpliv na klimo v organizaciji. Spremljanje organizacijske klime je pomembna praksa podjetij. V prvem delu magistrskega dela je bila uporabljena kvalitativna metoda raziskovanja sistematičnega pregleda literature. V empiričnem delu magistrskega dela je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja, ki temelji na tehniki zbiranja podatkov s pomočjo ankete. Povprečna ocena vseh dimenzij organizacijske klime v proučevanem podjetju znaša 3,59. Rezultati raziskave kažejo, da je najbolje ocenjena dimenzija organizacijske klime v podjetju odnos do kakovosti, najslabše ocenjeni dimenziji pa sta motivacija in zavzetost. Rezultati raziskave kažejo značilne razlike v pozitivnejšem dojemanju diplomiranih medicinskih sester v naslednjih komponentah organizacijske klime, in sicer vodenje, notranja komunikacija, poznavanje poslanstva, pripadnost, razvoj kariere in nagrajevanje. Rezultati raziskave niso pokazali statistično značilnih razlik med spoloma pri zaznavanju organizacijske klime. Ugotovitve raziskave potrjujejo, da ima vodenje pomembno vlogo pri oblikovanju in ohranjanju pozitivne organizacijske klime. Organizacijska klima v podjetju je ocenjena kot pozitivna, vendar so rezultati razkrili tudi področja, ki zahtevajo dodatno pozornost vodstva. Razumevanje razlik v zaznavanju posameznih dimenzij organizacijske klime med različnimi poklicnimi skupinami je ključno za ciljno usmerjene izboljšave.
Keywords: organizacijska klima, vodenje, dimenzije organizacijske klime, zdravstveno-negovalni tim
Published in ReVIS: 07.07.2026; Views: 109; Downloads: 1
Full text (2,78 MB) |
77. |
78. Analiza ponudbe dajalcev gotovinskih potrošniških kreditov, ki ne sodijo v bančni sektor : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Management poslovnih sistemovMaja Lekš, 2026, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava področje potrošniškega kreditiranja s poudarkom na dajalcih gotovinskih potrošniških kreditov, ki ne sodijo v bančni sektor. Namen raziskave je analizirati njihovo ponudbo, vlogo na trgu ter ključne prednosti in tveganja z vidika potrošnika. V teoretičnem delu so predstavljena osnovna izhodišča potrošniškega kreditiranja, značilnosti gotovinskih kreditov, regulativni okvir in pogoji za opravljanje dejavnosti. Posebna pozornost je namenjena tudi primerjavi med bančnimi in nebančnimi dajalci kreditov. Empirični del temelji na analizi desetih izbranih nebančnih dajalcev kreditov v Sloveniji. Analiza je izvedena na podlagi kriterijev, kot so preglednost ponudbe, dostopnost informacij, digitalizacija poslovanja in pogoji kreditiranja. Rezultati kažejo, da nebančni dajalci kreditov omogočajo hitrejši in enostavnejši dostop do finančnih sredstev, vendar so njihovi krediti pogosto povezani z višjimi stroški in večjim tveganjem za potrošnike. Ugotovitve potrjujejo, da nebančni dajalci kreditov pomembno dopolnjujejo bančni sistem, vendar njihovo delovanje zahteva ustrezno regulacijo in nadzor. Ključni izzivi so povezani predvsem s transparentnostjo, digitalizacijo in tveganjem prezadolženosti. Diplomsko delo prispeva k boljšemu razumevanju tega segmenta trga in ponuja izhodišča za nadaljnje raziskave.
Keywords: potrošniško kreditiranje, nebančni kreditodajalci, gotovinski krediti, digitalizacija, kreditno tveganje
Published in ReVIS: 07.07.2026; Views: 108; Downloads: 1
Full text (1,82 MB) |
79. Fizioterapevtska obravnava po operativnem zdravljenju kombinirane poškodbe ACL in MCL pri alpskih smučarjih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaJera Kompan, 2026, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo obravnava fizioterapevtsko rehabilitacijo alpskih smučarjev po operativnem zdravljenju kombinirane poškodbe sprednje križne vezi (ACL) in medialnega kolateralnega ligamenta (MCL). Tovrstne poškodbe so posledica kompleksnih biomehanskih obremenitev kolenskega sklepa, značilnih za alpsko smučanje, in zahtevajo celosten rehabilitacijski pristop. Metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodi z uporabo anketnega vprašalnika. V raziskavo so bili vključeni alpski smučarji po operativnem zdravljenju poškodbe ACL in MCL. Podatki so bili analizirani z namenom ugotavljanja značilnosti rehabilitacije, vračanja v šport in subjektivne stabilnosti kolena. Rezultati: Ugotovili smo, da kombinirane poškodbe ACL in MCL niso redkejše od izoliranih poškodb ACL. Rehabilitacija je bila v večini primerov dolgotrajna, pri čemer imajo vključno vlogo vaje za krepitev mišične moči in proprioceptivni trening. Večina anketirancev se je vrnila na enako raven športne aktivnosti, vendar popolna funkcionalna obnova ni bila vedno dosežena. Prisotni so bili tudi psihološki dejavniki, predvsem strah pred ponovno poškodbo. Razprava: Rezultati poudarjajo pomen celostnega in individualno prilagojenega rehabilitacijskega pristopa, ki vključuje tako fizične kot psihološke vidike. Ugotovitve kažejo, da uspešna vrnitev v šport ni odvisna zgolj od fizične pripravljenosti, temveč tudi od psihološke stabilnosti. Raziskava predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnje raziskave in izboljšanje klinične prakse.
Keywords: sprednja križna vez (ACL), medialni kolateralni ligament (MCL), alpsko smučanje, rehabilitacija, fizioterapija
Published in ReVIS: 07.07.2026; Views: 106; Downloads: 6
Full text (1,36 MB) |
80. Vdove 65+ let v Sloveniji in njihovo življenje po izgubi partnerja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaMonika Slapnik, 2026, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo raziskuje življenje vdov, starih 65 let in več, v Sloveniji ter spremembe, ki nastanejo po izgubi življenjskega partnerja. Teoretični del obravnava proces staranja prebivalstva, pojav vdovstva v pozni starosti ter njegove psihosocialne, ekonomske in družbene posledice. Poseben poudarek je namenjen osamljenosti, spremembam socialne mreže, žalovanju in vlogi socialne podpore pri prilagajanju na življenje po smrti partnerja. Izguba partnerja predstavlja pomembno življenjsko prelomnico, ki lahko občutno vpliva na čustveno počutje, socialno vključenost in splošno kakovost življenja starejših žensk. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni z anketnim vprašalnikom med 100 vdovami, od katerih polovica živi doma, polovica pa v domovih starejših občanov. Namen raziskave je bil raziskati vpliv vdovstva na socialne stike, občutke osamljenosti, čustveno počutje ter finančno stanje starejših vdov. Analiza podatkov je omogočila preverjanje raziskovalnih hipotez glede sprememb socialne mreže, čustvene stiske in iskanja strokovne pomoči po izgubi partnerja. Rezultati poudarjajo pomen ohranjanja socialnih stikov, dostopa do socialne podpore in aktivnega vključevanja v družbene dejavnosti za ohranjanje kakovosti življenja in zmanjšanje osamljenosti v pozni starosti.
Keywords: vdovstvo, starejše ženske, socialna mreža, osamljenost, kakovost življenja
Published in ReVIS: 06.07.2026; Views: 150; Downloads: 3
Full text (2,35 MB) |
