71. DOŽIVLJANJE STRESA MED CIVILNIM REŠEVALNIM OSEBJEM IN VOJAŠKIM ZDRAVSTVENIM OSEBJEMTadej Komadina, 2026, not set Abstract: Stres v prehospitalnih in vojaških okoljih je tesno povezan s specifičnimi zahtevami teh poklicev, kar potrjujejo tudi številne domače in tuje študije. Zgodnja prepoznava obremenitev ter ustrezna informiranost o oblikah pomoči sta ključnega pomena za ohranjanje duševnega zdravja zaposlenih. Raziskava kaže, da je podpora zaposlenim pomemben element pri zmanjševanju negativnih učinkov stresa, zato je smiselno nadalje razvijati preventivne programe, ki vključujejo strokovno pomoč, izobraževanja in krepitev psihološke odpornosti. Ugotovitve poudarjajo pomen celostnega pristopa k obravnavi poklicnega stresa v obeh delovnih okoljih.
Keywords: stres, civilno reševalno osebje, vojaško zdravstveno osebje, duševno zdravje.
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 93; Downloads: 1
 Full text (2,04 MB) |
72. Učinki štiri-tedenskega aktivnega odmora z razteznimi vajami pri pisarniških delavcihJulia Wegener, 2026, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Pisarniška dela sodijo med poklice z visoko prevalenco mišično-kostnih obolenj, ki predstavljajo glavni vzrok za bolniško odsotnost z dela. Glavni dejavnik tveganja so dolgotrajno sedenje, delo z računalnikom, ponavljajoči se gibi, statične drže in neustrezni ergonomski pogoji. Pri sedečem načinu življenja posturalne mišice postopoma postajajo napete. Neravnovesje med dinamičnimi in posturalnimi mišicami pa povzroči miofascialno bolečino. Raztezne vaje v obliki aktivnih odmorov so lahko učinkovita strategija za zmanjševanje tovrstnih težav na delovnem mestu.
Metode: V raziskavo je bilo vključenih 46 zdravih pisarniških delavcev, ki na delovnem mestu preživijo vsaj pet ur dnevno sede in opravljajo sedeč poklic že vsaj tri leta. Preiskovanci so bili razdeljeni v eksperimentalno skupino, ki je štiri tedne vsakodnevno izvajala aktivni odmor, ter kontrolo skupino brez intervencije. Pred začetkom, po dveh tednih in po štirih tednih smo izvedli meritve gibljivosti ledvene hrbtenice v smeri fleksije in prsno-ledvene hrbtenice v smeri lateralne fleksije v levo in lateralne fleksije v desno. Poleg meritev smo vključili še vprašalnik pred intervencijo ter po štirih tednih za subjektivno oceno počutja in morebitne bolečine, povezane s pisarniškim delovnim mestom.
Rezultati: Po štiritedenskem izvajanju aktivnih odmorov smo v eksperimentalni skupini ugotovili statistično značilno zmanjšanje bolečine (p = 0,002) v primerjavi s kontrolno skupino. Rezultati so pokazali tudi statistično značilno izboljšanje gibljivosti hrbtenice v smeri fleksije (p = 0,003). Pri rezultatih gibljivosti v smeri lateralne fleksije ni prišlo do statistično značilnih razlik med skupinama, čeprav je eksperimentalna skupina dosegala izboljšanje gibljivosti, medtem ko je pri kontrolni skupini prišlo do poslabšanja rezultatov, vendar razlika ni bila statistično potrjena. Preiskovanci so po izvajanju aktivnega odmora poročali o izboljšanju koncentracije (p < 0,001) in izboljšanju splošnega počutja, pri čemer jih je največ (57,9 %) občutilo večjo sproščenost.
Razprava: Uporaba aktivnega odmora pri pisarniških delavcih je učinkovita metoda za zmanjšanje mišično-kostne bolečine. Raztezne vaje v kombinaciji z dihalno vajo pozitivno vplivajo na splošno počutje, zmanjšujejo utrujenost ter povečujejo sproščenost in koncentracijo. Prvi učinki izvajanja aktivnih odmorov so opazni že po dveh tednih. Izdelan program aktivnega odmora je primeren za pisarniško okolje, podjetja bi ga lahko uporabila v okviru promocije zdravja zaposlenih.
Keywords: Pisarniško delo, mišično-kostne bolečine, fascija, aktivni odmor, promocija zdravja na delovnem mestu.
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 55; Downloads: 1
Full text (3,77 MB) |
73. Model obrazovanja o sprečavanju infekcija povezanih sa zdravstvenom skrbi za studente sestrinstva i medicinske sestre/tehničareMihaela Kranjčević-Ščurić, 2025, not set Abstract: Uvod: Infekcije povezane sa zdravstvenom skrbi najčešći su neželjeni događaj u zdravstvu. Za njihovo sprečavanje bitna je edukacija studenata sestrinstva i licenciranih medicinskih sestara/tehničara.
Metode: Istraživanje je provedeno mješovitom kvalitativno-kvantitativnom metodom: kvalitativnom metodom (Delfi) formiran je novi kurikulum; kvantitativnom je provjerena njegova učinkovitost. Uzorak u Delfi metodi: 14 stručnjaka. Uzorak u kvantitativnom istraživanju: 1439 ispitanika.
Rezultati: Kurikulum (domene: standardne i specifične mjere zaštite i invazivni postupci) donesen je konsenzusom (Delfi). Kvantitativno istraživanje: značajna razlika u znanju u svim domenama između kontrolne skupine i skupine u predtestu u odnosu na skupinu u posttestu, udio točnih odgovora najviši za odgovore u posttestu; znanje sestara/tehničara značajno veće od znanja studenata. U anketi većina je ispitanika potvrdila korist nove edukacije u praksi te da ovakav kolegij mora biti obvezan na studiju i periodično se provoditi u cjeloživotnom usavršavanju.
Rasprava: Rezultati uspoređeni s podacima iz literature. Ovo istraživanje u skladu je s nastojanjima Svjetske zdravstvene organizacije (SZO) koja je u „Globalnoj strategiji“ navela potrebu razvoja kurikuluma za prevenciju i kontrolu infekcija koja podrazumijeva preddiplomske, diplomske i stručne edukacije za zdravstvene djelatnike i djelatnike u skrbi za pacijente/klijente (2023).
Zaključak: De novo razvijeni KURIKULUM uspješan je u edukaciji studenata sestrinstva i medicinskih sestara/tehničara: dosadašnji načini učenja nisu donijeli ujednačeno znanje. Postoji statistički značajna razlika u znanju između kontrolne skupine i skupine predtesta ispitanika te skupine posttesta ispitanika u svim varijablama svih triju domena osim u dijelu dezinfekcija površina i opreme koju koristi više pacijenata pri čemu je udio točnih odgovora najviši za odgovore ispitanika na posttestu.
Keywords: infekcije povezane sa zdravstvenom skrbi, edukacija, preddiplomski studij, cjeloživotna trajna edukacija, medicinske sestre/tehničari, studenti sestrinstva, razvoj kurikuluma
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 50; Downloads: 0
Full text (9,79 MB) |
74. UPORABA ADAPTACIJSKEGA MODELA PRI BOLNIKU S SLADKORNO BOLEZNIJONina Jovanović, 2026, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki zahteva trajne prilagoditve življenjskega sloga in obvladovanje zapletov, zato je pri bolnikih ključna celostna podpora. Royev adaptacijski model posameznika obravnava kot celostno bitje in poudarja prilagajanje na fiziološkem, psihološkem, socialnem in medosebnem področju. Model omogoča medicinskim sestram, da z individualno prilagojeno nego, izobraževanjem in svetovanjem podpirajo bolnikovo samopodobo, socialno vključenost in sposobnost obvladovanja stresa, kar prispeva k uspešnejšemu prilagajanju na kronično bolezen in zmanjšanju tveganja za zaplete. Namen raziskave je preučiti uporabo Royevega adaptacijskega modela pri obravnavi bolnikov s sladkorno boleznijo v klinični praksi zdravstvene nege.
Metode: Izvedli smo kvalitativno raziskavo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Glede na
cilje smo sestavili predlogo za intervju, ki je bila sestavljena iz dveh delov in je vsebovala 24 vprašanj. Prvi del se je nanašal na sociodemografske podatke intervjuvancev (spol, starost, delovna doba, izobrazba), drugi del pa na vprašanja, povezana s poznavanjem in uporabo adaptacijskega modela pri bolniku s sladkorno boleznijo med diplomiranimi in srednjimi sestrami v zdravstveni negi. V raziskavo smo zajeli namenski vzorec 4 diplomiranih medicinskih sester in 4 srednjih medicinskih sester, ki imajo več kot eno leto delovnih izkušenj s področja diabetoloških pacientov.
Rezultati: Rezultati raziskave pokažejo, da medicinske sestre pri obravnavi bolnika s sladkorno boleznijo uporabljajo elemente Royevega adaptacijskega modela predvsem posredno, skozi celostno in individualno obravnavo. Pri ocenjevanju bolnika upoštevajo fiziološke, psihološke in socialne dejavnike ter uporabljajo klinične kazalnike, kot so HbA1c, nihanje glukoze, sodelovanje bolnika in njegova sposobnost samovodenja bolezni. Samoocena znanja o teorijah zdravstvene nege je bila večinoma srednja do dobra, pri čemer diplomirane medicinske sestre izkazujejo več teoretičnega znanja in pogostejšo uporabo modelov kot srednje medicinske sestre.
Razprava: Ugotovitve v raziskavi potrjujejo, da Royev adaptacijski model v klinični praksi ni sistematično implementiran, temveč se uporablja implicitno kot del vsakodnevnega kliničnega razmišljanja. Kljub prisotnosti njegovih elementov v praksi ostaja razkorak med teorijo in njeno uporabo. Rezultati poudarjajo potrebo po boljšem povezovanju teoretičnega znanja z delom v kliničnem okolju ter po dodatnem strokovnem izobraževanju. S tem bi lahko izboljšali uporabo modelov zdravstvene nege, okrepili celostno obravnavo bolnika ter prispevali k večji kakovosti in učinkovitosti zdravstvene nege pri bolnikih s kroničnimi boleznimi.
Keywords: sladkorna bolezen, kronična bolezen, adaptacija bolnika, Royev model, zdravstvena nega, samopodoba, vloga medicinske sestre
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 112; Downloads: 4
Full text (1,30 MB) |
75. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z MULTIPLO SKLEROZONik Jerič, 2026, not set Abstract: Izhodišča: Multipla skleroza je kronična nevrodegenerativna bolezen, ki najpogosteje prizadene mlade odrasle in povzroča postopno okvaro centralnega živčnega sistema. Bolezen se kaže z raznolikimi nevrološkimi simptomi, kot so utrujenost, motnje gibanja, mišična oslabelost ter psihične težave, kar pomembno vpliva na kakovost življenja pacientov. Zaradi nepredvidljivega poteka bolezni in raznolikosti simptomov je obravnava pacientov kompleksna ter zahteva individualiziran in multidisciplinarni pristop zdravstvene nege. Namen raziskave je bil raziskati pomen in potrebe po zdravstveni negi pri pacientu z multiplo sklerozo.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem načinu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Sekundarni podatki so bili zbrani s pomočjo pregleda domače in tuje strokovne literature ter spletnih baz.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da multipla skleroza pomembno vpliva na fizično in psihično stanje pacientov ter na njihovo stopnjo samostojnosti. Najpogosteje so bile izpostavljene težave, kot so utrujenost, težave s hojo, mišična oslabelost ter psihične težave, kot so depresija in anksioznost. Pacienti se z napredovanjem bolezni soočajo predvsem z uporabo različnih prilagoditev, pripomočkov za gibanje ter rednimi počitki. Pomembno vlogo pri obvladovanju bolezni ima podpora družine in bližnjih, medtem ko so izkušnje z vključevanjem v društva različne. Večina pacientov sodeluje z nevrologi, medicinskimi sestrami in fizioterapevti ter ocenjuje zdravstveno obravnavo kot ustrezno, čeprav so bile izpostavljene tudi predolge čakalne dobe in potreba po boljšem usklajevanju zdravstvenih storitev.
Razprava: Ugotovili smo, da se potrebe pacientov z multiplo sklerozo med posamezniki pomembno razlikujejo in se s potekom bolezni spreminjajo. Pomembno vlogo pri obvladovanju bolezni ima podpora v domačem okolju, predvsem s strani družine, ter vključevanje v zdravstveni sistem preko multidisciplinarnega pristopa. Pacienti so večinoma zadovoljni z zdravstveno nego, vendar poudarjajo pomen zgodnje podpore ob postavitvi diagnoze ter večje dostopnosti določenih zdravstvenih storitev, zlasti fizioterapije. Rezultati poudarjajo pomen individualizirane zdravstvene nege, ki se prilagaja stanju in potrebam posameznega pacienta.
Keywords: multipla skleroza, zdravstvena nega, pacient, multidisciplinarni pristop, kakovost življenja.
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 121; Downloads: 5
Full text (1,19 MB) |
76. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PREPREČEVANJU ELEKTROLITSKEGA NERAVNOVESJA PRI STAROSTNIKUBrigita Domić, 2026, not set Abstract: Diplomska naloga obravnava vlogo medicinske sestre pri preprečevanju in obvladovanju elektrolitskega neravnovesja pri starostnikih. Elektrolitske motnje predstavljajo pomemben klinični problem, saj lahko pri starostnikih zaradi fizioloških sprememb, kroničnih bolezni, polifarmakoterapije ter zmanjšanega vnosa tekočin in hrane povzročijo resne zdravstvene zaplete. Namen raziskave je bil preučiti, katere dejavnike tveganja medicinske sestre prepoznavajo pri starostnikih, katera zdravila in terapije najpogosteje prispevajo k nastanku elektrolitskega neravnovesja, katere simptome zdravstveni delavci najpogosteje prepoznajo ter kakšen je pomen prehrane in hidracije pri preprečevanju teh motenj.
Keywords: elektrolitsko neravnovesje, starostnik, medicinska sestra, dejavniki tveganja, hidracija, prehrana, zdravstvena nega
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 129; Downloads: 2
Full text (1,11 MB) |
77. Obravnava starostnika s sladkorno boleznijo v domu starejših občanovDavorin Božič, 2026, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen je ena najpogostejših kroničnih bolezni v starostnem obdobju in predstavlja pomemben zdravstveni, socialni ter organizacijski izziv, zlasti v domovih za starejše. Proces staranja prinaša telesne, kognitivne in psihološke spremembe, ki vplivajo na potek bolezni, sposobnost samooskrbe in pojav akutnih ter kroničnih zapletov. Starostniki s sladkorno boleznijo zato potrebujejo celostno in individualno prilagojeno obravnavo, ki vključuje zdravstveno nego, urejeno prehrano, spodbujanje telesne dejavnosti, psihološko podporo ter učinkovito interdisciplinarno sodelovanje. Namen naloge je bil preučiti obravnavo starostnikov s sladkorno boleznijo v domovih za starejše z vidika zaposlenih ter opredeliti ključne izzive in predloge za izboljšanje prakse.
Metode: Empirični del naloge temelji na kvalitativni raziskavi. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji med zaposlenimi v domovih za starejše, v raziskavo pa so bile vključene srednje in diplomirane medicinske sestre. Zbrane podatke smo analizirali z vsebinsko analizo in oblikovali tematske kategorije, povezane z znanjem in usposobljenostjo zaposlenih, spremljanjem bolezni, izzivi v oskrbi ter predlogi za izboljšanje obravnave.
Rezultati: Rezultati kažejo, da zaposleni razpolagajo z dobrim osnovnim znanjem in bogatimi praktičnimi izkušnjami pri rutinskih postopkih (npr. spremljanje glikemije, izvajanje terapije, prepoznavanje hipo- in hiperglikemije). Najpogosteje izpostavljeni izzivi so neupoštevanje dietnih priporočil in uživanje priboljškov, kognitivne omejitve stanovalcev (zlasti demenca), nestabilna glikemija ter organizacijske omejitve, kot sta pomanjkanje časa in kadra. Med pogostimi zapleti so zaposleni navajali diabetično stopalo, kronične rane in hipoglikemije, kar zahteva stalno preventivno delovanje in timsko usklajevanje.
Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da je obravnava starostnikov s sladkorno boleznijo v domovih za starejše kompleksna in zahteva celosten ter interdisciplinaren pristop. Ključni dejavniki za izboljšanje oskrbe so kontinuirano strokovno izobraževanje zaposlenih (zlasti glede sodobnih pristopov, tehnologij in obravnave zapletov), standardizacija postopkov, boljša organizacija dela in učinkovitejša komunikacija v timu. Dodatno se kot pomembno kaže sodelovanje s kuhinjo, vključevanje svojcev ter smiselna uvedba sodobnih načinov spremljanja pri stanovalcih z večjim tveganjem za zaplete.
Keywords: starostnik, sladkorna bolezen, dom za starejše, zdravstvena nega, interdisciplinarni pristop.
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 110; Downloads: 2
Full text (1,75 MB) |
78. OBVLADOVANJE DEJAVNIKOV TVEGANJA ZA PADCE IN POŠKODBE V KLINIČNEM OKOLJUSabina Dekleva, 2026, not set Abstract: Izhodišča: Padci v kliničnem okolju sodijo med najpogostejše neželene dogodke, ki pomembno vplivajo na varnost pacientov, stroške zdravstvene obravnave in organizacijsko odgovornost zdravstvenih ustanov. Namen raziskave je raziskati in analizirati dejavnike tveganja za padce in poškodbe v kliničnem okolju.
Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna raziskava, ki je bila opravljena s pomočjo anketnega vprašalnika med 94 zdravstvenimi delavci na internističnem oddelku sekundarne ravni. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko in osnovnimi primerjavami frekvenc za oceno razširjenosti opaženih dejavnikov tveganja, praks poročanja ter stališč do organizacijskih ukrepov.
Rezultati: Zaposleni kot najpogostejše notranje dejavnike tveganja navajajo kognitivno okvaro (28 % anketiranih), motnje gibanja (27 %) in farmakoterapijo (19 %), med zunanjimi pa odsotnost oziroma nezadostno prisotnost osebja ter pretekle padce (oba po 35 %), neprilagojeno opremo (17 %), neurejene prostore in ovire na tleh (7 %) ter pomanjkljivo osvetlitev (4 %). Večina (60 %) ocenjuje obstoječe protokole za preprečevanje padcev kot ustrezne.
Razprava: Ugotovitve potrjujejo večfaktorsko naravo padcev in poudarjajo potrebo po celostnem pristopu, ki združuje sistematično ocenjevanje tveganja, krepitev varnostne kulture, stalno izobraževanje osebja ter redno timsko analiziranje padcev. Za nadaljnje zmanjšanje tveganja so ključne organizacijske izboljšave, boljša implementacija protokolov in aktivno vključevanje pacientov ter svojcev v preventivne aktivnosti.
Ključne besede: padci pacientov, dejavniki tveganja, klinično okolje, varnost pacientov, medicinska sestra.
Keywords: padci pacientov, dejavniki tveganja, klinično okolje, varnost pacientov, medicinska sestra.
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 106; Downloads: 2
Full text (1,15 MB) |
79. VLOGA DIPLOMIRANEGA ZDRAVSTVENIKA PRI PACIENTU S POŠKODBO PRSNEGA KOŠALeon Kobelščak, 2026, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Poškodbe prsnega koša so zaradi bližine vitalnih organov, kot sta srce in pljuča, eden najpogostejših vzrokov za invalidnost in smrtnost pri poškodovancih. Diplomirani zdravstvenik ima ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju življenjsko nevarnih stanj, izvajanju nujnih postopkov po protokolu ABCDE ter zagotavljanju kontinuirane zdravstvene nege. Namen diplomske naloge je bil raziskati vlogo diplomiranega zdravstvenika pri obravnavi pacienta s poškodbo prsnega koša.
Metoda: V kvalitativni raziskavi je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Podatki v raziskavi so bili zbrani s pomočjo anonimnih intervjujev. Vzorec je bil priložnostni in je vključeval diplomirane zdravstvenike, ki so zaposleni v kliničnem okolju.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je hitra in sistematična ocena poškodovanca pomembna za preživetje. Diplomirani zdravstvenik s svojim znanjem omogoča hitro prepoznavo znakov, kot so tenzijski pnevmotoraks, tamponada srca ali masivni hemotoraks. Rezultati kažejo, da sta kontinuiran nadzor vitalnih funkcij in pravilno izvajanje intervencij, kot sta pomoč pri prsni drenaži in ustrezna analgezija, odločilna dejavnika pri zmanjševanju zapletov in hitrejšem okrevanju pacienta.
Razprava: Diplomirani zdravstvenik predstavlja vezni člen v multidisciplinarnem timu. Njegova vloga se razteza od nujne medicinske pomoči na terenu do intenzivne nege in rehabilitacije. Nenehno izobraževanje je pomembno na področju travmatologije, saj specifična stanja zahtevajo hitro ukrepanje in natančnost. Ustrezna komunikacija in psihološka podpora pacientu prav tako pomembno vplivata na izid zdravljenja
Keywords: Poškodba, prva pomoč, imobilizacija, pristop ABCDE.
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 102; Downloads: 1
Full text (1,25 MB) |
80. PES TERAPEVT KOT PODPORA PRI SPOPRIJEMANJU S TRAVMOAljaž Žagar, 2026, not set Abstract: Travma je izkušnja, ki preseže posameznikove sposobnosti obvladovanja stresa in pogosto vodi v motnje na telesni, čustveni, kognitivni in vedenjski ravni. V procesu okrevanja je ključna vzpostavitev občutka varnosti, uravnavanje čustev in postopna predelava travmatične izkušnje. Terapija s pomočjo psa se v zadnjih letih uveljavlja kot dopolnilna metoda podpore pri osebah s travmatičnimi izkušnjami, saj pozitivno vpliva na telesne in psihološke odzive ter povečuje motivacijo za terapevtski proces.
Keywords: Travma, psihosocialne posledice, terapevtski pes, terapija s pomočjo psa, spoprijemanje s travmo
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 113; Downloads: 2
Full text (1,58 MB) |
