71. PREPREČEVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB PRI PACIENTU Z ARTERIJSKO HIPERTENZIJOKlementina Kumer, 2026, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Bolnišnične okužbe (BO) predstavljajo pomemben problem vsakega zdravstvenega sistema, pri čemer v Sloveniji opažamo njihov porast. Pacient z arterijsko hipertenzijo (AH) je zaradi dolgotrajnega poteka bolezni, pogostejših hospitalizacij ter potrebe po invazivnih postopkih, kot so urinska kateterizacija, vstavitev intravenskih kanalov in zdravljenje s kisikom, bolj izpostavljen tveganju za nastanek BO. Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri preprečevanju BO pri pacientu z AH, pri čemer so temeljni ukrepi naslednji: higiena rok po pravilu petih trenutkov za higieno rok, uporaba osebne varovalne opreme, delo po strokovnih smernicah ter razkuževanje pacientove okolice in medicinskih pripomočkov. Merjenje krvnega tlaka je rutinski postopek, ki lahko predstavlja dodaten dejavnik tveganja za prenos BO. Namen diplomskega dela z empiričnim delom je raziskati preprečevanje BO pri pacientih z arterijsko hipertenzijo.
Metoda: Raziskava je bila kvantitativna in deskriptivna ter izvedena z anonimnim spletnim anketiranjem po principu snežne kepe. Anketni vprašalnik je bil pripravljen na podlagi teoretičnih izhodišč in razposlan izvajalcem zdravstvene nege. Vzorec je bil priložnosten in je obsegal 203 v celoti in ustrezno izpolnjenih anket.
Rezultati: Anketiranci so izkazali dobro poznavanje in izvajanje ukrepov za preprečevanje BO pri pacientu z AH. Analiza variance (ANOVA) ni pokazala statistično pomembnih razlik glede na delovno dobo, delovno mesto ali izobrazbo (p > 0,05). Pearsonova korelacijska analiza je pokazala statistično značilno zmerno močno pozitivno povezanost med samooceno usposobljenosti in izvajanjem ukrepov (r = 0,536; p < 0,001). Kot najbolj pomembni oviri pri preprečevanju BO sta bila izpostavljena pomanjkanje kadra in pomanjkanje časa.
Razprava: Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre razpolagajo z ustreznim znanjem in v veliki meri dosledno izvajajo ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb pri pacientu z arterijsko hipertenzijo ne glede na delovno dobo, izobrazbo ali delovno mesto. Kljub temu se v klinični praksi soočajo z organizacijskimi in tehničnimi omejitvami, predvsem s pomanjkanjem kadra, časovno stisko ter omejitvami pri uporabi merilnikov in manšet za merjenje KT.
Keywords: Bolnišnična okužba, arterijska hipertenzija, preprečevanje, ukrepi.
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 59; Downloads: 1
 Full text (1,44 MB) |
72. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI PACIENTA S POŠKODBO ALI BOLEZNIJO KOLENSKEGA SKLEPAIrena Vrbos, 2026, not set Abstract: Izhodišče: Poškodbe in bolezni kolenskega sklepa sodijo med pogostejše vzroke zmanjšane mobilnosti in potrebe po operativnem zdravljenju. Proces zdravljenja in rehabilitacije zahteva celostno obravnavo, v kateri imajo medicinske sestre, zaposlene na travmatoloških in ortopedskih oddelkih, pomembno vlogo. Njihovo delo vključuje izvajanje pooperativne zdravstvene nege, obvladovanje bolečine, zdravstveno vzgojo pacienta, spremljanje okrevanja ter sodelovanje v multidisciplinarnem timu. Namen diplomske naloge je bil raziskati vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta s poškodbo ali boleznijo kolenskega sklepa.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Podatke smo zbirali s spletnim anketnim vprašalnikom, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje strokovne literature. Anketiranje je potekalo septembra in oktobra 2025. V raziskavo so bile vključene medicinske sestre, zaposlene v slovenskih bolnišnicah na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. Končni vzorec je zajemal 107 anketirancev. Podatke smo obdelali s programom Microsoft Office Excel ter jih prikazali z grafi.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da medicinske sestre po operaciji kolenskega sklepa najpogosteje izvajajo aktivnosti, povezane z nadzorom pacientovega stanja, spremljanjem vitalnih funkcij, opazovanjem operativne rane ter poročanjem zdravniku o spremembah. Medicinske sestre bolečino pogosto ocenjujejo z bolečinskimi lestvicami in redno uporabljajo nefarmakološke metode, zlasti hlajenje. Pomembno vlogo imajo tudi pri zdravstveni vzgoji pacientov, kjer izstopa svetovanje o pravilni legi noge, uporabi ortopedskih pripomočkov ter pojasnjevanje pomena redne rehabilitacije. Rezultati kažejo tudi, da medicinske sestre aktivno sodelujejo v multidisciplinarnem timu, predvsem na timskih sestankih in pri sodelovanju z zdravniki, nekoliko manj enotno pa je sodelovanje s fizioterapevti pri načrtovanju rehabilitacije. Kot največje pomanjkljivosti v praksi so anketiranci izpostavili pomanjkanje časa za individualni pristop, potrebo po dodatnem izobraževanju ter željo po večji vključenosti v oblikovanje smernic zdravstvene nege.
Razprava: Ugotovitve raziskave potrjujejo, da ima medicinska sestra osrednjo in nepogrešljivo vlogo pri obravnavi pacientov s poškodbo ali boleznijo kolenskega sklepa. Njeno delo pomembno prispeva k varnosti pacienta, preprečevanju zapletov, učinkovitemu obvladovanju bolečine ter uspešnejšemu okrevanju. Rezultati hkrati opozarjajo na organizacijske in sistemske izzive, kot so časovna stiska, kadrovske omejitve ter potreba po dodatnem strokovnem izobraževanju in jasnejših smernicah, kar bi omogočilo še bolj kakovostno in k pacientu usmerjeno obravnavo.
Keywords: medicinska sestra, kolenski sklep, multidisciplinarna obravnava, pooperativna zdravstvena nega, bolečina, nefarmakološki ukrepi
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 60; Downloads: 1
Full text (1,13 MB) |
73. Vloga medicinske sestre pri pacientu s tuberkulozoTamara Marić, 2026, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Tuberkuloza ostaja globalno pomembna nalezljiva bolezen, ki zahteva celovito in interdisciplinarno obravnavo. Medicinska sestra ima ključno vlogo pri diagnostiki, zdravstveni negi, zdravstveni vzgoji, psihosocialni podpori in preprečevanju prenosa okužbe. Namen raziskave je analizirati znanje, prakse in izzive medicinskih sester pri obravnavi pacientov s tuberkulozo v terciarni zdravstveni ustanovi.
Metode: Raziskava temelji na mešanem (kvantitativnem in kvalitativnem) pristopu. Kvantitativni del je vključeval anketiranje medicinskih sester (n = 20) na oddelku za tuberkulozo. Kvalitativni del je obsegal intervjuvanje treh diplomiranih medicinskih sester. Podatki so bili analizirani z uporabo deskriptivne statistike (Microsoft Excel) in tematske analize.
Rezultati: Medicinske sestre so pokazale visoko stopnjo znanja o simptomih (npr. nočno potenje, kašelj), zdravilih in diagnostičnih postopkih pri tuberkulozi. Njihove ključne naloge vključujejo dajanje zdravil, spremljanje stranskih učinkov, zagotavljanje ukrepov za nadzor okužb, izobraževanje pacientov in psihološko podporo. Kot najučinkovitejšo obliko zdravstvene vzgoje so izpostavile osebne pogovore (šola tuberkuloze). Največje izzive predstavljajo strah pred okužbo, komunikacijske ovire s pacienti (jezikovne in kulturne razlike) in občasno pomanjkanje časa. Sodelovanje v interdisciplinarnem timu je ocenjeno kot zelo učinkovito in ključno za kakovostno oskrbo.
Razprava: Ugotovili smo, da so medicinske sestre kompetentne in predane v svoji vlogi, vendar se soočajo s kulturnimi in komunikacijskimi izzivi. Učinkovito timsko delo in kontinuirano izobraževanje sta ključnega pomena za izboljšanje obravnave pacienta s tuberkulozo. Priporočila vključujejo uvedbo kulturnih posrednikov, dodatno psihosocialno podporo za sestre ter razvoj specializiranih usposabljanj in digitalnih gradiv za paciente.
Keywords: tuberkuloza, medicinska sestra, zdravstvena nega, interdisciplinarni tim, zdravstvena vzgoja, preventivni ukrepi.
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 63; Downloads: 1
Full text (1,33 MB) |
74. Kakovost vsakdanjega življenja zdravstvenih delavcevSara Kambič, 2026, master's thesis Abstract: Izhodišča: Kakovost življenja vsak posameznik doživlja drugače. Zdravstveni delavci se pri svojem delu
pogosto srečujejo s fizičnimi, psihičnimi in čustvenimi obremenitvami, zato je potrebno nameniti veliko
pozornosti njihovemu vsakdanjemu življenju. Namen raziskave je zagotoviti celovito analizo doživljanja
kakovosti življenja zdravstvenih delavcev in bolje razumeti, kako se soočajo z izzivi, ki izhajajo iz
zahtevnega delovnega okolja. Cilj je prepoznati glavne dejavnike, ki vplivajo na njihovo kakovost in
ugotoviti, kje bi bile potrebne izboljšave.
Metode: Uporabili smo kvalitativno metodo, in sicer poglobljene delno strukturirane intervjuje. V
raziskavi je sodelovalo dvajset zdravstvenih delavcev različnih profilov, in sicer na primarni ravni
zdravstvene dejavnosti. Intervjuje smo izvedli v za to primernih prostorih zavoda, nato pa smo posnetke
prepisali in jih analizirali s tematskim kodiranjem.
Rezultati: Rezultati kažejo, da zdravstveni delavci kakovost svojega vsakdanjega življenja najbolj
povezujejo z delno obremenitvijo, količino stresa, ki ga doživljajo, in s težavami pri usklajevanju
poklicnega ter zasebnega življenja. Najpogosteje omenjajo hiter tempo dela, preobremenjenost in
psihično utrujenost. Kot podporne dejavnike pa izpostavljajo podporo sodelavcev in dobro vzdušje v
timu.
Razprava: Rezultati raziskave razkrivajo, da bi zdravstvenim delavcem zelo pomagalo, če bi imeli boljše
delovne pogoje ter več podpore pri spopadanju s stresom in preprečevanju izgorelosti. Pomembno je,
da je delo dobro organizirano in razporedi čim bolj predvidljivi. Veliko vlogo imajo tudi dobra
komunikacija in podpora sodelavcev ter nadrejenih. Z večjo podporo in spodbujanjem zdravega
življenjskega sloga bi lahko močno pripomogli k lažjemu spopadanju z delovnimi zahtevami in ohranjanju
boljšega ravnovesja med službo in zasebnim življenjem.
Keywords: Kakovost, zdravstveni delavci, vsakdanje življenje, delovno okolje, zasebno življenje.
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 95; Downloads: 7
Full text (1,39 MB) |
75. Zdravstvenovzgojno delo z odvisniki od psihoaktivnih substancTaja Zupan, 2026, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Odvisnost od psihoaktivnih substanc je javnozdravstveni in socialni problem. Odvisnost je motnja, kjer oseba kljub zavedanju posledic uživanja psihoaktivnih substanc le-te vztrajno išče in uživa še naprej. Pri zdravljenju odvisnosti poznamo tako imenovane visokopražne programe, kjer je potrebna visoka stopnja motivacije, in nizkopražne programe, katerih namen je zmanjšanje pojava posledic uživanja substanc. Poznamo tudi nevladne organizacije, ki imajo vlogo predvsem v procesu rehabilitacije odvisnikov od psihoaktivnih substanc. Vloga zdravstvenih delavcev je v procesu zdravljenja in rehabilitacije obsežna, saj izvajajo terapevtsko komunikacijo, motivirajo osebo, spremljajo stanje osebe in izvajajo zdravstvenovzgojno delo. Glavni namen zdravstvene vzgoje je razumevanje odvisnosti ter učenje skrbi za zdravje in zdravih navad. Namen raziskave je proučiti zdravstvenovzgojno delo z odvisniki od psihoaktivnih substanc.
Metoda: Pri izvedeni raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela, podatke pa pridobili z izvedbo polstrukturiranega intervjuja. V raziskavi, ki je bila izvedena meseca junija 2025, je sodelovalo sedem oseb, od tega dva moška in pet žensk, starih med 24 in 35 let, vsi po izobrazbi diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani zdravstvenik. Pred začetkom raziskave so vse te osebe podpisale soglasje za sodelovanje v raziskavi.
Rezultati: Vsi intervjuvanci navajajo kot glavni namen visokopražnih in nizkopražnih programov zdravljenja odvisnosti zmanjšanje škode ter krepitev fizičnega, mentalnega in socialnega stanja odvisnikov od psihoaktivnih substanc. Pri vlogi zdravstvenih delavcev v procesu zdravljenja in rehabilitacije oseb so intervjuvanci izpostavili funkcije delavcev, kot so spremljanje stanja, izvajanje zdravstvenovzgojnega dela in motiviranje osebe. Delavci pri delu z odvisniki od psihoaktivnih substanc morajo biti empatični, sočutni, potrpežljivi ter imeti neobsojajoč pristop, sposobnost aktivnega poslušanja in izvajanja terapevtske komunikacije. V raziskavi intervjuvanci opredelijo motivacijo kot pomemben pogoj uspešnega zdravljenja in rehabilitacije, saj krepi vztrajnost, samokontrolo in socialno reintegracijo odvisnikov od psihoaktivnih substanc.
Razprava: V raziskavi smo proučili zdravstvenovzgojno delo z odvisniki od psihoaktivnih substanc. Ugotovili smo, da zdravljenje obsega nizkopražne in visokopražne programe. Nizkopražni programi, ki jih izvajajo nevladne organizacije, so ključni zaradi zmanjšanja škode in dobre dostopnosti, saj nimajo nobenih vstopnih pogojev. Visokopražni programi imajo ključni pomen pri krepitvi in ohranjanju vseživljenjske abstinence. Ugotovili smo, da imajo zdravstveni delavci ključno vlogo tako pri zdravljenju kot pri rehabilitaciji odvisnikov od psihoaktivnih substanc. Njihove vloge zajemajo spremljanje stanja osebe, izvajanje terapevtskih postopkov, motiviranje osebe, zagotavljanje varnega in neobsojajočega okolja, nudenje psihosocialne podpore itd. Posebej pomembna je vloga zdravstvenih delavcev pri zmanjševanju stigme in samostigme ter pri vzpostavljanju zaupljivega terapevtskega odnosa. Ugotovili smo tudi, da je zdravstvena vzgoja pomembna komponenta pri zdravljenju in rehabilitaciji odvisnikov od psihoaktivnih substanc, saj je njen namen razumevanje odvisnosti kot bolezni, preventiva recidiva, spodbujanje sprememb vedenja in življenjskega sloga itd.
Keywords: visokopražni in nizkopražni programi, rehabilitacija, vloga zdravstvenega osebja, preventiva recidiva, motivacija.
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 71; Downloads: 3
Full text (1,43 MB) |
76. Pravni vidik evtanazije v Republiki Sloveniji v primerjavi z državami z liberalno in konzervativno ureditvijoSvjetlana Peterle, 2026, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Evtanazija je pospešitev smrti pacienta z namenom olajšanja neznosnega trpljenja. Vključuje različne oblike, kot so prostovoljna, prisilna, aktivna in pasivna evtanazija, pri čemer je aktivna prostovoljna evtanazija najpogosteje obravnavana. Pomembna je razmejitev med evtanazijo, samomorom z zdravniško pomočjo in zdravljenjem z dvojnim učinkom. V Sloveniji evtanazija ni zakonsko dovoljena, dovoljena pa je pasivna oblika opustitve nepotrebnega zdravljenja, medtem ko so po svetu nekatere države evtanazijo in pomoč pri samomoru regulirale z zakonom ob strogih pogojih in ob nadzoru.
Metode: Uporabljen je bil kvalitativen raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz PubMed in dLib.
Rezultati: Rezultati intervjujev kažejo, da zdravstveni delavci evtanazijo večinoma razumejo kot zavestno in aktivno dejanje za končanje neznosnega trpljenja, pri čemer jasno ločujejo med evtanazijo in pomočjo pri samomoru. Večina intervjuvanih se zaveda, da je evtanazija v Sloveniji pravno prepovedana, dovoljena pa je pasivna opustitev zdravljenja ob upoštevanju pacientove volje. Intervjuvani izražajo zadržanost do legalizacije evtanazije, predvsem zaradi etičnih dilem, možnosti zlorab in povečane odgovornosti zdravstvenega osebja. Se posebej izpostavljajo ranljivost starejših in hudo bolnih pacientov ter potrebo po jasnih pravnih in etičnih smernicah.
Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da je evtanazija med zdravstvenimi delavci razumljena kot izjemno občutljivo in kompleksno vprašanje, kjer se prepletajo pravni, etični in osebni vidiki. Zadržan odnos do njene legalizacije kaze na strah pred normalizacijo smrti kot rešitve ter na skrb za zaščito pacientovega dostojanstva in avtonomije. Rezultati med drugim poudarjajo pomen kakovostne paliativne oskrbe kot alternative evtanaziji. Razprava odpira potrebo po širšem družbenem dialogu, dodatnem izobraževanju zdravstvenih delavcev in jasnejši zakonodajni ureditvi.
Keywords: evtanazija, samomor, Slovenija, zdravstvo.
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 64; Downloads: 1
Full text (1,28 MB) |
77. Kakovost življenja pacientov po možganski kapiMojca Horvat Trunkelj, 2026, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Možganska kap je ena najpogostejših bolezni ter razlog za invalidnost ne glede na starost, spol ali raso, katere posledica je lahko smrt. Bolezen pa ne prizadene samo bolnika, temveč predstavlja veliko breme za svojce, hkrati pa tudi zdravstveni sistem. Namen magistrskega dela bo na podlagi strokovne in znanstvene literature proučiti, raziskati in opisati možgansko kap ter s pomočjo anketnega vprašalnika dobiti informacije, kako možganska kap vpliva na kakovost življenja.
Metode: Za izdelavo magistrskega dela je bila uporabljena kvantitativna neeksperimentalna metoda s statistično analizo podatkov. Podatke za namen raziskave smo zbrali s pomočjo anketiranja. V vzorec smo vključili osebe po preboleli možganski kapi. Sodelovanje je bilo prostovoljno in anonimno. Anketo smo preko e-pošte poslali Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da možganska kap izrazito prizadene kakovost življenja, predvsem na področju mobilnosti in čustvenega blagostanja, pri čemer imajo posamezniki z več prebolelimi kapmi slabše izide in nižjo stopnjo samostojnosti. Med spoloma glede telesne bolečine ni bilo ugotovljenih pomembnih razlik. Vpliva starosti na kakovost življenja ni bilo mogoče zanesljivo potrditi.
Razprava: Možganska kap izrazito zmanjša kakovost življenja na telesni, psihološki in socialni ravni, saj povzroča motnje gibanja, zmanjšano samostojnost, kognitivne težave ter pogoste občutke depresije. Rehabilitacija ima ključno vlogo pri izboljšanju funkcionalnosti in splošnega počutja. Vpliv spola in starosti ni povsem jasen, saj lahko z ustrezno, individualno prilagojeno obravnavo tudi starejši posamezniki dosežejo pomembno izboljšanje.
Keywords: Možganska kap, rehabilitacija, SF-36, kakovost življenja.
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 71; Downloads: 1
Full text (3,13 MB) |
78. Upoštevanje kazalnikov kakovosti v procesu zdravstvene negeKlara Pajk, 2026, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Kakovost zdravstvene nege je pomemben del zdravstvene obravnave, pri čemer imajo kazalniki kakovosti ključno vlogo pri spremljanju, vrednotenju in izboljševanju dela v zdravstveni negi. V praksi se pojavljajo izzivi pri razumevanju in uporabi kazalnikov kakovosti, zato je namen raziskave preučiti upoštevanje in uporabo kazalnikov kakovosti v procesu zdravstvene nege.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji z medicinskimi sestrami, zaposlenimi na različnih področjih zdravstvene nege. Vzorec raziskovanja je bil namenski. Teoretični del temelji na pregledu virov iz podatkovnih baz, kot so PubMed, Google Učenjak, Cobiss.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da medicinske sestre kazalnike kakovosti razumejo kot objektivno in merljivo orodje za spremljanje kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravstvene nege. Najpogosteje uporabljani kazalniki se nanašajo na varnost pacientov, zadovoljstvo pacientov, preprečevanje okužb, padcev ter razjed zaradi pritiska. Spremljanje kazalnikov poteka sproti ali periodično. Najpogostejši oviri sta pomanjkanje časa in kadra.
Razprava: V raziskavi smo obravnavali pet raziskovalnih vprašanj, ki so pojasnila razumevanje in uporabo kazalnikov kakovosti v zdravstveni negi, ovire pri uporabi in možnosti za izboljšave. Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre prepoznavajo pomen kazalnikov kakovosti, vendar njihovo učinkovito uporabo omejujejo organizacijski in kadrovski dejavniki. Predlagane izboljšave vključujejo večjo vključenost medicinskih sester, standardizacijo postopkov, poenostavitev dokumentiranja, izboljšanje informacijskih sistemov ter učinkovitejše povratne informacije.
Keywords: kazalniki kakovosti, zdravstvena nega, medicinske sestre, kakovost zdravstvene obravnave, varnost pacientov
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 58; Downloads: 1
Full text (1,14 MB) |
79. Celostna obravnava pacienta z motnjami srčnega ritmaAdrijana Berdajs, 2026, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Normalen srčni utrip odraslega človeku v mirovanju znaša 60-100 utripov na minuto in ima elektrofiziološke lastnosti normalnega EKG-ja. Vsako odstopanja od tega opredelimo kot motnje srčnega ritma ali aritmije. Motnje srčnega ritma oziroma aritmije predstavljajo skupino bolezenskih stanj, pri katerih prihaja do nepravilnega nastajanja ali prevajanja električnih impulzov v srcu. Posledično je prisoten prehiter, prepočasen ali nereden srčni utrip. Aritmije so lahko povezane z drugimi bolezenskimi stanji ali pa se pojavijo pri drugače zdravem posamezniku. Namen diplomske naloge je bil predstaviti najpogostejše motnje srčnega ritma, opisati diagnostično-terapevtske preiskave ter opredeliti vlogo medicinske sestre pri potrditvi diagnoze in uspešnem zdravljenju, namen raziskave pa raziskati celostno obravnavo pacienta z motnjo srčnega ritma.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem načinu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili zbrani s tehniko intervjuvanja. V raziskavo je bilo vključenih šest pacientov z motnjami srčnega ritma. Sekundarni podatki so bili pridobljeni s pomočjo pregleda domače in tuje strokovne literature ter spletnih baz.
Rezultati: Intervjuvancem bolezen predstavlja vsakodnevno oviro pri svojih opravilih in življenjskih aktivnostih. Do ugotovitve diagnoze so prišli preko opravljenih preiskav. Celostno obravnavo dojemajo tako, da so obravnavni v celoti skupaj z njihovim načinom življenja. Intervjuvanci se srečujejo s poslabšanjem bolezni in tveganji za dodatne življenjsko ogrožajoče zaplete. Intervjuvancem se preventivni pregledi in izobraževalni programi zdijo koristni. Izobraževalnih programov se udeležuje le ena intervjuvanka. Referenčno ambulanto redno obiskujejo in so z obravnavo zadovoljni.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da prisotnost motnje srčnega ritma pacientom predstavlja stalne prilagoditve na vsakodnevne aktivnosti. Obravnava do potrditve bolezni je potekala z različnimi diagnostično terapevtskimi-preiskavami, ki so bile podobne pri vseh intervjuvancih. Preiskave se med seboj povezujejo in po potrebi so večkrat izvajane za pridobitev novih izvidov. Pacienti celostno obravnavo njihove bolezni dojemajo kot zajemanje celote pacienta, skupaj z boleznijo, vključno z njihovimi navadami, fizičnim in psihičnim stanjem, vsakodnevnimi opravili in življenjskim slogom. Zapleti, s katerimi se pacienti vsakodnevno srečujejo, so palpitacije, omotica, slabost, bolečine v prsih, razbijanje srca, sinkopa. Vse to lahko pripelje do nenadne srčne smrti ali ishemične možganske smrti. Pacientom se preventivni pregledi zdijo pomembni, vendar se premalo udeležujejo dodatnih izobraževanj. Referenčne ambulante redno spremljajo in nadzorujejo zdravstveno stanje pacientov, vendar nimajo posebej obravnavane skupine za motnje srčne ritma
Keywords: motnje srčnega ritma, celostna obravnava, pacient, diplomirana medicinska sestra
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 57; Downloads: 1
Full text (923,86 KB) |
80. Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacientke s sindromom policističnih jajčnikovIna Les, 2026, undergraduate thesis Abstract: Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) je najpogostejše obolenje endokrinih žlez v rodnem obdobju ženske. Sindrom policističnih jajčnikov se izraža s simptomi, kot so prekomerna telesna teža, neplodnost, prekomerna poraščenost, povišan krvni tlak, motnje menstrualnega ciklusa, alopecija in še številni drugi simptomi. Sindrom policističnih jajčnikov se zaradi svoje simptomatike pogosto odkrije zelo pozno, po navadi šele, ko se pojavijo težave z zanositvijo. Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacientke s sindromom policističnih jajčnikov je bistvenega pomena za kakovostno obravnavo pacientke s tem stanjem. Pacientke pri zdravljenju in obvladovanju sindroma potrebujejo različno mero pomoči, tudi pri telesnih aktivnostih. Namen raziskave je bil raziskati vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacientke s sindromom policističnih jajčnikov in ugotoviti, katere so najpogostejše aktivnosti zdravstvene nege, s katerimi se srečujejo medicinske sestre na primarni in sekundarni ravni zdravstvenega varstva. Pri raziskavi, ki je kvalitativne narave, smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatki v raziskavi so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja petih medicinskih sester, izbranih v namenskem vzorcu. V vseh fazah raziskave smo upoštevali etična načela raziskovanja. Vse podatke smo tematsko analizirali in jih poslali intervjuvankam v pregled. Medicinske sestre imajo vsaj eno leto delovnih izkušenj in se redno srečujejo z obravnavo pacientk s sindromom policističnih jajčnikov. Ugotovili smo, da imajo intervjuvanke zelo podobno vlogo in izkušnje pri obravnavi pacientk s sindromom policističnih jajčnikov. Intervjuvanke svoje pacientke pogosto informirajo o sindromu policističnih jajčnikov, izvajajo različne meritve in beležijo pogostost menstruacij, nadzorujejo aplikacijo hormonske terapije ter nudijo nasvete o zdravem življenjskem slogu in njegovi pomembnosti za sam sindrom. Intervjuvanke so podale ustrezne odgovore. Diplomska naloga daje zanimiv vpogled v vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacientke s sindromom policističnih jajčnikov ter izkušnje, ki jih delijo naše intervjuvanke. Ustrezno prepoznavanje vloge medicinske sestre pri obravnavi sindroma policističnih jajčnikov pri pacientki lahko pripomore k ustreznemu oblikovanju smernic za izboljšanje obravnave teh pacientk. Na podlagi odgovorov naših intervjuvank lahko podamo informacije o možnostih izboljšav pri obravnavi pacientk.
Keywords: sindrom policističnih jajčnikov, medicinska sestra, vloga, pacientka
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 62; Downloads: 3
Full text (1,07 MB) |
