Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Uvod: Totalna endoproteza (TEP) kolka je eden najpogostejših ortopedskih posegov za lajšanje bolečin in izboljšanje gibljivosti. Predoperativna priprava je ključna za zmanjšanje tveganja zapletov in hitrejše okrevanje. Medicinska sestra ima pri tem osrednjo vlogo, saj združuje administrativne, fizične in psihološke vidike priprave pacienta. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani z anonimnim strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 18 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na ortopedskem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota. Vprašalnik je zajemal demografske podatke ter vprašanja o pripravi pacienta, organizaciji dela in zaznanih izzivih. Analiza je bila izvedena z deskriptivnimi statističnimi metodami. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da medicinske sestre največ pozornosti namenjajo psihološki pripravi (94%), predvsem pogovoru, pomiritvi in zmanjševanju tesnobe. Pomembna je tudi fizična priprava, zlasti priprava kože, merjenje vitalnih funkcij ter aplikacija premedikacije in antibiotika. Administrativna priprava zajema urejanje dokumentacije, preverjanje soglasij in naročanje preiskav. Najpogostejša izziva sta pomanjkanje kadra in časovni pritiski (100%), ki otežujejo individualni pristop. Razprava: Raziskava potrjuje, da so medicinske sestre nepogrešljiv člen pri predoperativni pripravi na TEP kolka. S strokovnim znanjem, tehničnimi spretnostmi in empatijo pomembno prispevajo k varnosti in okrevanju pacientov. Kljub visoki zavzetosti rezultati opozarjajo na kadrovske primanjkljaje in časovno obremenjenost, kar zmanjšuje kakovost obravnave. Potrebne so izboljšave v organizaciji dela, dodatna izobraževanja ter večja podpora osebju za celostnejšo obravnavo pacientov.
Keywords: medicinska sestra, predoperativna priprava, totalna endoproteza kolka, zdravstvena nega, ortopedija
Published in ReVIS: 15.06.2026; Views: 207; Downloads: 8
Full text (2,08 MB)

Abstract: Uvod: Mehanska trombektomija je ključnega pomena pri izboljšanju kakovosti življenja bolnikov pri ishemični možganski kapi. Raziskovanje in uporaba mehanske trombektomije je zaenkrat malo raziskovano področje. Diplomska naloga bo analizirala obstoječo literaturo s ciljem boljšega razumevanja pomena, učinkovitosti in uporabe mehanske trombektomije v klinični praksi. Metode dela: Podatke smo pridobili iz različnih virov. Za iskanje slovenske literature smo uporabili Google Učenjak, dLib in knjižnico v Murski Soboti. Za angleško literaturo smo uporabili Google Schoolar, PubMed in Science Direct. Za analizo zbranih virov, ki so relevantni za naše raziskovalne cilje in vprašanja, smo uporabili PRISMA pristop. Rezultati: Rezultati kažejo, da mehanska trombektomija igra ključno vlogo pri pacientih z ishemično možgansko kapjo, saj izboljšuje funkcionalne rezultate, kakovost življenja in zmanjšuje smrtnost. Starost bolnika vpliva na izid zdravljenja, vendar v nekaterih primerih kljub visoki starosti pride do ugodnega izida. Zdravstveni delavci morajo pri mehanski trombektomiji ukrepati hitro in usklajeno, saj je čas ključen za uspešen izid zdravljenja. Na pojav zapletov pri mehanski trombektomiji vplivajo različni dejavniki. Razprava in zaključek: Mehanska trombektomija predstavlja pomemben napredek medicine v zdravljenju ishemične možganske kapi, saj povečuje možnosti za boljši nevrološki izid. Kakovost življenja je odvisna od raznih dejavnikov, kot so čas od izvedbe posega, obseg možganske okvare, rehabilitacije in raznih drugih dejavnikov. Kakovost življenja po mehanski trombektomiji pri bolnikih z ishemično možgansko kapjo se v številnih primerih izboljša, če je poseg opravljen pravočasno in je bila izvedena ustrezna rehabilitacija.
Keywords: kakovost življenja, možganska kap, trombektomija, zdravljenje
Published in ReVIS: 15.06.2026; Views: 138; Downloads: 4
Full text (1,47 MB)

Abstract: Delo od doma predstavlja pomemben del sodobne organizacije dela, ki bistveno vpliva na doživljanje stresa, zadovoljstvo in splošno počutje zaposlenih. Zaradi digitalizacije, razvoja telekomunikacijskih tehnologij in vse širše uporabe hibridnih modelov se je način opravljanja delovnih nalog močno spremenil, kar oblikuje vsakodnevne izkušnje zaposlenih. V magistrski nalogi smo proučevali vpliv dela od doma na stres in zadovoljstvo zaposlenih v državni upravi ter dejavnike, ki jih zaposleni prepoznavajo kot prednosti ali izzive te oblike dela. V teoretičnem delu smo opredelili delo od doma, predstavili njegov razvoj, vlogo telekomunikacijskih tehnologij ter prelomni vpliv pandemije COVID-19. Obravnavali smo tudi hibridne modele dela, njihove prednosti in slabosti, značilnosti dela od doma v Sloveniji, primernost posameznih poklicev ter prihodnje trende. Nadalje smo predstavili pojma stresa in zadovoljstva zaposlenih ter analizirali, kako posamezni vidiki dela na daljavo vplivajo na dobrobit zaposlenih. V empiričnem delu smo s spletno anketo in statistično analizo podatkov proučili, kako zaposleni ocenjujejo fleksibilnost kot prednost dela od doma in ali delo od doma povečuje občutek socialne izoliranosti. Prav tako smo skušali ugotoviti, kako odprava vsakodnevne vožnje vpliva na stres in zadovoljstvo anketirancev ter ali delo od doma otežuje ločevanje med delom in zasebnim življenjem. Preverili smo tudi vpliv dela na daljavo na pogostost kratkotrajnih bolniških odsotnosti ter morebitne razlike med moškimi in ženskami v zaznanem zmanjšanju stresa zaradi odprave vožnje. Ugotovili smo, da zaposleni delo od doma večinoma dojemajo kot pomembno prednost, predvsem zaradi večje fleksibilnosti in odprave vsakodnevne vožnje, ki pomembno zmanjšuje stres in povečuje zadovoljstvo pri delu. Večina anketirancev pri delu od doma ne zaznava socialne izoliranosti, prav tako pa med moškimi in ženskami ni razlik v zaznanem vplivu odprave vožnje na zmanjšanje stresa. Izkazalo se je, da zaposleni ne poročajo o težavah pri ločevanju med delom in zasebnim življenjem, rezultati pa kažejo tudi, da možnost dela od doma prispeva k manjšemu številu kratkotrajnih bolniških odsotnosti.
Keywords: delo od doma, fleksibilnost, zadovoljstvo, stres zaposlenih, socialna izoliranost, odprava vsakodnevne vožnje, bolniške odsotnosti
Published in ReVIS: 13.06.2026; Views: 204; Downloads: 11
Full text (1,61 MB)

Abstract: Uvod: Osteoartroza (OA) kolenskega sklepa je vodilni vzrok kronične bolečine, funkcionalne prizadetosti in zmanjšane kakovosti življenja. Kljub uveljavitvi terapevtske vadbe kot temelja konzervativnega zdravljenja ostaja dostop do kakovostne rehabilitacije omejen. Namen raziskave je bil celostno ovrednotiti učinkovitost telerehabilitacije pri bolnikih z OA kolenskega sklepa z vidika gibljivosti, bolečine, funkcije kolenskega sklepa, telesne dejavnosti, kakovosti življenja in zadovoljstva bolnikov. Metode: V enocentrično randomizirano kontrolirano preskušanje je bilo vključenih 118 bolnikov z radiološko potrjeno OA kolenskega sklepa (stopnja 1–3 po Kellgren-Lawrenceovi lestvici; povprečna starost 63 let; 67 % žensk), randomiziranih v telerehabilitacijsko (TS; n = 57) ali kontrolno skupino z vadbenimi navodili v brošuri (KS; n = 61). Obe skupini sta izvajali enak 12-tedenski strukturiran vadbeni program, ki se je razlikoval izključno po načinu posredovanja. Izidi so bili merjeni pred intervencijo in po njej z goniometrijo, lestvicama NRS in WOMAC, vprašalnikoma IPAQ in SF-12 ter lastnima instrumentoma zadovoljstva in funkcionalne samoocene. Statistična analiza je temeljila na mešani analizi variance. Rezultati: Interakcijski učinki skupina × čas niso bili statistično značilni pri gibljivosti, bolečini ali kakovosti življenja. Obe skupini sta dosegli klinično relevantna znotraj skupinska izboljšanja gibljivosti (TS: +7,45°; KS: +8,03°) in zmanjšanja bolečine (TS: -1,75; KS: -1,98 točke NRS). V TS so bila ugotovljena statistično visoko značilna izboljšanja na vseh dimenzijah WOMAC (p < 0,001; ?p2 = 0,195 do 0,410), skupni WOMAC v KS pa ni dosegel statistično zanesljivega izboljšanja. Raven telesne dejavnosti se ni statistično značilno spremenila. Funkcionalna samoocena je statistično značilno napovedala zadovoljstvo (R2 = 0,307; p < 0,001), pri čemer sta bila okorelost in gibljivost najmočnejša napovednika. Razprava: Odsotnost medskupinskih razlik potrjuje funkcionalno ekvivalenco obeh pristopov in kaže, da je primarni mediator terapevtskega učinka strukturirana vadba in ne njen tehnološki okvir. TS je dosegla statistično zanesljivo izboljšanje skupnega WOMAC in telesne komponente kakovosti življenja, KS pa ne, kar nakazuje klinično relevantno prednost telerehabilitacije pri celovitem funkcionalnem napredku. Odsotnost spremembe telesne dejavnosti kaže, da vadba brez vedenjskih komponent ne zadostuje za preoblikovanje splošnih gibalnih vzorcev.
Keywords: osteoartroza kolenskega sklepa, telerehabilitacija, terapevtska vadba, randomizirano kontrolirano preskušanje, funkcionalna rehabilitacija, kakovost življenja, zadovoljstvo bolnikov
Published in ReVIS: 12.06.2026; Views: 194; Downloads: 1
Full text (3,10 MB)

Abstract: Uporaba elektronskih medijev med otroki je postala neizogiben del sodobnega vsakdana, zato je pomembno razumeti, kako vpliva na njihov razvoj, vedenje in na način preživljanja prostega časa. V magistrsko nalogo je bil vključen vzorec otrok iz vrtcev in osnovnih šol po vsej Sloveniji, rezultati pa kažejo, da je uporaba elektronskih medijev pomemben del otrokovega življenja že v zgodnjem obdobju otroštva. Otroci v vrtcih so najpogosteje izpostavljeni televiziji in tablicam, medtem ko se v osnovnošolskem obdobju poveča raznolikost uporabe elektronskih medijev oziroma elektronskih naprav, vključno s pametnimi telefoni in z računalniki. Glede na spol se pojavljajo razlike v načinu uporabe elektronskih medijev, saj so dekleta pogosteje nagnjena k uporabi tablic in računalnikov v izobraževalne namene, medtem ko so fantje pogosteje povezani z igranjem videoiger. Kljub temu televizija ostaja pomemben medij za oba spola, pri čemer dekleta pogosteje izbirajo vsebine s poučno vrednostjo. Pomemben vpliv na vzorce uporabe elektronskih medijev ima tudi izobrazba staršev, saj so otroci iz družin z višjo izobrazbo pogosteje usmerjeni v uporabo elektronskih medijev v izobraževalne namene, medtem ko otroci iz manj izobraženih družin pogosteje uporabljajo elektronske medije za zabavo. Razširjenost uporabe mobilnih telefonov med otroki v Sloveniji je opazna že v osnovnošolskem obdobju, saj večina otrok razpolaga s tovrstno napravo, hkrati pa se pojavljajo pomisleki glede morebitnih negativnih vplivov prekomerne rabe mobilnih telefonov na otroški razvoj in socialne interakcije. Spremljanje uporabe elektronskih medijev med otroki je zato ključnega pomena za razumevanje njihovega vpliva na otroški razvoj, pri čemer imajo pomembno vlogo starši, vzgojitelji in učitelji, ki lahko z ustreznim usmerjanjem in s postavljanjem smernic prispevajo k uravnoteženi in odgovorni uporabi digitalnih tehnologij v otroštvu.
Keywords: elektronski mediji, otroci, digitalna raba, prosti čas, družina
Published in ReVIS: 11.06.2026; Views: 163; Downloads: 4
Full text (2,39 MB)