71. |
72. |
73. Učinkovitost transkutane elektrostimulacije živcev in terapevtskega ultrazvoka na zmanjšanje bolečine pri osteoartritisu kolena – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaTjaša Stojan, 2026, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Osteoartritis kolena je pogosta kronična degenerativna bolezen kolenskega sklepa, ki prizadene predvsem starejšo populacijo. Gre za posledico obrabe in postopne izgube sklepnega hrustanca. Tipično se kaže kot bolečina v sklepu, ki se poslabša ob aktivnosti in izboljša s počitkom, velikokrat pa bolniki navajajo tudi jutranjo okorelost, ki običajno traja manj kot 30 minut. Pogosta sta tudi otekanje kolena in bolečina po dolgotrajnem sedenju. Med glavne dejavnike tveganja sodijo prekomerna telesna teža, pretekle poškodbe kolena, dolgotrajna preobremenitev sklepa in ženski spol. Zdravljenje je simptomatsko in je usmerjeno v lajšanje bolečine, izboljšanje funkcionalnosti in omejevanje invalidnosti. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako uporaba transkutane elektrostimulacije živcev (TENS) in terapevtskega ultrazvoka vpliva na zmanjšanje bolečine pri pacientih z osteoartritisom kolena. Metode: S pregledom strokovne in znanstvene literature iz podatkovnih baz PEDro, PubMed in ScienceDirect smo želeli ugotoviti vpliv TENS in terapevtskega ultrazvoka na zmanjšanje bolečine pri bolnikih z osteoaritisom kolena. Rezultati: V končno analizo je bilo ob upoštevanju vključitvenih in izključitvenih kriterijev vključenih 10 raziskav. Obe metodi sta bili učinkoviti za zmanjšanje bolečine, vendar so bili rezultati omejeni na krajši rok. Razprava: Tako TENS kot terapevtski ultrazvok sta statistično značilno zmanjšala bolečino pri bolnikih z osteoartritisom kolena. Metodi sta najbolj učinkoviti kot dopolnilna terapija v celostnem fizioterapevtskem pristopu.
Keywords: osteoartritis kolena, TENS, terapevtski ultrazvok, bolečina
Published in ReVIS: 13.07.2026; Views: 50; Downloads: 3
 Full text (1,24 MB) |
74. The genotoxic potential of cyanobacterial toxins, bisphenol A, its analogues, and their mixtures : doctoral dissertationKlara Hercog, 2020, doctoral dissertation Keywords: bisfenoli, bisfenol A, cianotoksini, cianobakterijski toksini, genotoksičnost, 3D modeli, cilindrospermopsin
Published in ReVIS: 13.07.2026; Views: 51; Downloads: 1
Full text (89,69 MB) |
75. |
76. Razvoj pametnega tekstila za segrevanje na osnovi kompozita z ogljikovimi nanocevkami : doktorska disertacijaVinko Grm, 2020, doctoral dissertation Keywords: tekstilni materiali, ogljikove nanocevke, impregnacija, kompoziti z ogljikovimi nanocevkami, grelni tekstilni kompoziti, električne lastnosti, termične lastnosti, nanotehnologija
Published in ReVIS: 13.07.2026; Views: 45; Downloads: 1
Full text (4,99 MB) |
77. |
78. |
79. Vpliv rusko-ukrajinskega konflikta na sistem finančnih podpor v kmetijstvu : magistrsko deloMarko Mele, 2026, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava vpliv rusko-ukrajinskega konflikta na sistem finančnih podpor v kmetijstvu v EU in Sloveniji. Posebni poudarek namenja sposobnosti prilagoditve skupne kmetijske politike in nacionalnim ukrepom za blaženje posledic krize. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako je vojna v Ukrajini vplivala na kmetijsko politiko, predvsem na področju finančnih pomoči kmetijstvu, ter oceniti uspešnost izbranega ukrepa izredne začasne podpore kmetom in MSP (ukrep M22). Raziskava je temeljila na kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih metod, pri čemer so bili preučeni različni pravni akti EU in nacionalni predpisi, programski dokumenti ter empirični podatki o dodeljenih sredstvih in upravičencih. V okviru empiričnega dela so bili analizirani podatki o izvedbi ukrepa M22 v Sloveniji in izvedena primerjalna analiza s podobnim ukrepom, ki ga je v istem letu izvedla Hrvaška. Ugotovljeno je bilo, da je rusko-ukrajinski konflikt na ravni EU povzročil pomembne prilagoditve v okviru SKP in s tem omogočil večjo prilagodljivost pri uporabi neporabljenih sredstev PRP 2014–2020. Prav tako so bili z začasnimi kriznimi okviri državnih pomoči narejeni določeni odmiki od strogih pravil državnih pomoči, ki izhajajo iz PDEU, kar je državam članicam omogočilo hitrejši odziv na krizo, saj se je trajanje postopkov odobritve državne pomoči s strani EK bistveno skrajšalo. Na nacionalni ravni pa je Slovenija uvedla vrsto finančnih ukrepov, s katerimi je pridelovalcem in predelovalcem v kmetijskem sektorju izplačala dobrih 37 milijonov evrov pomoči, od katerih je kar 77 % zagotovila iz nacionalnega proračuna. Ob tem je analiza ukrepa M22 pokazala relativno visoko stopnjo realizacije v delu, ki se nanaša na pomoč kmetijskim gospodarstvom, medtem ko je bila vključenost MSP bistveno nižja. Prav tako je bilo ugotovljeno, da regionalna porazdelitev sredstev v veliki meri sledi strukturnim značilnostim kmetijskega sektorja. Raziskava prispeva k celovitejšemu razumevanju delovanja sistema finančnih podpor v kmetijstvu v kriznih razmerah, saj združuje pravno, programsko in empirično analizo. Dodatno vrednost prinaša primerjalna analiza s Hrvaško, ki je izpostavila pomen nacionalnih pristopov pri uspešnosti ukrepov.
Keywords: skupna kmetijska politika, rusko-ukrajinski konflikt, finančne podpore, razvoj podeželja, državne pomoči, ukrep M22, kmetijstvo, krizni ukrepi
Published in ReVIS: 13.07.2026; Views: 52; Downloads: 4
Full text (1,36 MB) |
80. |
