71. Učinkovitost kinezioterapevtsekga pristopa v okviru konzervativnega zdravljenja adhezivnega kapsulitisa - pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaAna Vukina, 2026, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo temelji na preučevanju adhezivnega kapsulitisa (AK), njegove patofiziologije in mehanizmov, ki vplivajo na bolečino, omejeno gibljivost ter funkcionalnost ramenskega sklepa. V empiričnem delu preučujemo učinek kinezioterapevtskih pristopov na posamezne faze bolezni. Pregled literature je pokazal, da pravočasna in prilagojena kinezioterapija lahko zmanjša simptome, izboljša gibljivost in zmanjša tveganje za napredovanje AK. Metoda: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu literature, analizi kliničnih primerov in primerjavi učinkovitosti različnih kinezioterapevtskih pristopov v začetni, vmesni ter zaključni fazi AK. Podatki so bili zbrani glede na vrsto izvajane terapije, trajanje intervencije in opazovane spremembe v bolečini, obsegu gibanja ter funkcionalnosti ramenskega sklepa. Rezultati: Ugotovitve so pokazale, da je kinezioterapevtski pristop učinkovit v vseh fazah bolezni. V začetni fazi so se najbolj izkazale nežne pasivne vaje in nizko intenzivne raztezne tehnike za zmanjšanje bolečine ter ohranjanje gibljivosti. V vmesni fazi so ključne aktivne raztezne vaje in mobilizacija za izboljšanje obsega gibanja. V zaključni fazi so najbolj učinkovite intenzivne raztezne vaje, funkcionalna vadba in programi za krepitev mišic ramenskega obroča, ki prispevajo k povrnitvi funkcionalnosti sklepa. Razprava: Rezultati potrjujejo, da kinezioterapija ne le lajša simptome, ampak tudi zmanjšuje tveganje za napredovanje bolezni, če se začne pravočasno. Raziskava prispeva k izboljšanju klinične prakse, saj omogoča prilagajanje kinezioterapevtskega programa posamezni fazi AK. Prav tako odpira možnosti za nadaljnje raziskave usmerjene v optimizacijo terapevtskih pristopov in individualizacijo vadbenih programov za bolnike z adhezivnim kapsulitisom.
Keywords: kinezioterapija, adhezivni kapsulitis, gibljivost, rehabilitacija, bolečina
Published in ReVIS: 13.07.2026; Views: 78; Downloads: 4
 Full text (952,34 KB) |
72. Pomen vadbe za ravnotežje pri preprečevanju padcev pri starejših – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaKatja Kerpan, 2026, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Padci so eden glavnih vzrokov za poškodbe, hospitalizacije in izgubo samostojnosti v starosti, zato je njihovo preprečevanje ključnega pomena za ohranjanje kakovosti življenja. Namen: Namen je bil proučiti pomen vadbe za ravnotežje pri preprečevanju padcev pri starejših ter ugotoviti, katere oblike ravnotežne vadbe so se glede na znanstvene dokaze izkazale kot najučinkovitejše ter na kakšen način vplivajo na zmanjšanje tveganja za padce. Metode dela: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija s pregledom znanstvene in strokovne literature. V analizo je bila vključena literatura pridobljena iz elektronskih baz PubMed in ProQuest na podlagi vnaprej določenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Vključeni so bili članki, objavljeni med letoma 2016 in 2026, ki so obravnavali vpliv različnih oblik ravnotežne vadbe na tveganje za padce pri starejših. Rezultati: V analizo je bilo vključenih 10 strokovnih in znanstvenih člankov, pri čemer so bile nekatere intervencije zasnovane kot samostojna vadba za ravnotežje, druge pa kot večkomponentni programi, ki so poleg ravnotežja vključevali tudi vadbo za moč ali aerobno vadbo. Razprava: Vse študije so poročale o pozitivnih učinkih intervencij, v obliki zmanjšanega števila padcev ali v obliki izboljšanih rezultatov na testih ravnotežja, ki se uporabljajo za oceno tveganja padcev. Ugotovitve: Ugotovitve kažejo, da ciljno usmerjena in progresivno zasnovana vadba za ravnotežje pomembno izboljšuje posturalno kontrolo, funkcionalno mobilnost ter zmanjšuje pojavnost padcev pri starejših. Najučinkovitejše so se izkazale večkomponentne vadbe, ki so poleg vadbe za ravnotežje vključevale še komponento vadbe moči. Kot samostojne ravnotežne vadbe so bile učinkovite tudi vadba Tai Chi, exergame vadba, perturbacijski trening, funkcionalna vadba ter vadba statičnega ter dinamičnega ravnotežja.
Keywords: starejši, ravnotežje, vadba za ravnotežje, padci
Published in ReVIS: 13.07.2026; Views: 85; Downloads: 4
Full text (1,27 MB) |
73. Učinek nevrofizioterapevtskih tehnik v kombinaciji z refleksno lokomocijo na variabilnost srčne frekvence pri otroku s cerebralno paralizo: študija primera : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaBlaž Novak, 2026, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Cerebralna paraliza je najpogostejša telesna oviranost v otroštvu in je posledica poškodbe ali nenormalnega razvoja možganov. Zgodnja postavitev diagnoze je ključna, saj otroku omogoča čimprejšnjo vključitev v ustrezne terapevtske intervencije. Adekvatne fizioterapevtske obravnave otrok s cerebralno paralizo vključujejo efektivne celostne in individualne pristope, ki dajejo poudarek izboljšanju telesne strukture, funkcije ter hkrati spodbujajo njihovo samostojno participacijo. Metode: Študija primera je vključevala devetletnega dečka s cerebralno paralizo. Med nevrofizioterapevtskimi obravnavami z Vojto terapijo smo z eksperimentalno metodo zbirali kvantitativne podatke srčnega utripa in variabilnosti srčne frekvence. S programskimi orodji smo izračunali povprečne vrednosti preučevanih parametrov v obdobjih pred, med in po intervencijah. Za ugotavljanje statistično značilnih razlik med meritvami smo uporabili analizo variance za ponovljene meritve. Rezultati: Analiza je pokazala statistično značilno razliko (p = 0,002) v vrednostih srčnega utripa med obdobjema pred nevrofizioterapevtsko intervencijo in med njo, natančneje med izvajanjem stimulacije Vojta terapije. V povprečju se je vrednost srčnega utripa med izvajanjem takšne stimulacije znižala za 3,06 udarca/minuto. Hkrati smo ugotovili statistično značilno razliko (p = 0,008) tudi v vrednostih variabilnosti srčne frekvence. V povprečju se je ta v obdobju med stimulacijo zvišala za 25,54 milisekunde. Razprava: Z raziskovalnim delom smo glede na naš individualni primer dečka s cerebralno paralizo ugotovili, da je izvajanje dotičnih nevrofizioterapevtskih tehnik v kombinaciji z Vojta terapijo imelo takojšen fiziološki učinek. Znižanje vrednosti srčnega utripa in sočasno zvišanje variabilnosti srčne frekvence med stimulacijo nakazujeta ugoden vpliv terapije na avtonomni živčni sistem dečka preiskovanca.
Keywords: cerebralna paraliza, nevrofizioterapevtske tehnike, Vojta terapija, nevroplastičnost, variabilnost srčne frekvence
Published in ReVIS: 13.07.2026; Views: 79; Downloads: 4
Full text (3,01 MB) |
74. Fizioterapevtska obravnava disfunkcije tetive m. tibialis posterior – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaRene Kloar, 2026, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Disfunkcija tetive tibialis posterior je eden izmed glavnih vzrokov za nastanek pridobljenega ploskega stopala. Bolezen klasično delimo na štiri stadije, vendar kljub temu avtorji še vedno predlagajo nove klasifikacije. Najpogosteje se uporablja klasifikacija Johnsona in Stroma iz leta 1989. Metoda: V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo. Članke smo iskali v podatkovnih bazah PEDro, PubMed, Science Direct, Google Učenjak, Emerald, ProQuest in COBISS. Članke smo iskali s pomočjo ključnih besed, ki smo jih povezali z operaterji AND (slov. IN) in/ali OR (slov. ALI): »physiotherapy« (fizioterapija) »treatment« (obravnava) in »posterior tibial tendon dysfunction« (disfunkcija tetive m. tibialis posterior). V pregled smo vključili članke, objavljene med 2015 in 2025, s prostim dostopom do celotnega besedila v slovenskem ali angleškem jeziku. Rezultati: Na podlagi iskalnih kriterijev smo dobili 2522 zadetkov, izmed katerih smo v končni izbor za pregled literature vključili šest strokovnih člankov. Razprava: Glede na dobljene rezultate iz empiričnega dela in teoretičnih izhodišč, sklepamo, da so najučinkovitejše fizioterapevtske intervencije ekscentrična vadba za tibialis posterior, krepljenje intrinzičnih mišic in nošnja individualno prilagojenih ortoz.
Keywords: tibialis posterior, plosko stopalo, fizioterapija
Published in ReVIS: 13.07.2026; Views: 67; Downloads: 3
Full text (1,74 MB) |
75. Vpliv delovnega stresa na fizioterapevte v javnem in zasebnem sektorju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaMaruša Mraz, 2026, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Delovni stres predstavlja pomemben dejavnik, ki vpliva na psihofizično zdravje zdravstvenih delavcev ter kakovost izvajanja zdravstvenih storitev. Fizioterapevti so zaradi fizične narave dela, čustvene vpletenosti in stalnega stika s pacienti zelo izpostavljeni stresnim obremenitvam. Namen raziskave je bil preučiti vpliv delovnega stresa na fizioterapevte, zaposlene v javnem in zasebnem sektorju, ter primerjati razlike v doživljanju stresa, njegovih virih, posledicah in strategijah spoprijemanja med obema sektorjema. Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodo z anketnim vprašalnikom. Vprašalnik je bil oblikovan na podlagi pregleda strokovne literature. Posredovan je bil fizioterapevtom, zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju. Anketa je bila izvedena z programom 1KA. Vzorec je zajemal 80 fizioterapevtov iz različnih zdravstvenih ustanov. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike. Za preverjanje hipotez so bili uporabljeni binomni test, Spearmanov koeficient korelacije in hi-kvadrat test. Analiza podatkov je bila izvedena v programu SPSS. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da več kot 60 % fizioterapevtov v javnem sektorju poroča o visoki stopnji delovnega stresa, medtem ko razlika v primerjavi z zasebnim sektorjem ni bila statistično značilna. Kot pomemben povzročitelj stresa so se izkazale administrativne obremenitve. Ugotovljena je bila statistično značilna pozitivna povezanost med doživljanjem delovnega stresa in čustveno izčrpanostjo. Večina fizioterapevtov v obeh sektorjih kot strategijo obvladovanja stresa uporablja telesno dejavnost. Razprava: Rezultati kažejo, da delovni stres predstavlja pomemben dejavnik v delovnem okolju fizioterapevtov v obeh sektorjih ter da ima lahko pomembne posledice za njihovo psihofizično počutje in delovno učinkovitost.
Keywords: delovni stres, izgorelost, fizioterapevti, javni sektor, zasebni sektor
Published in ReVIS: 13.07.2026; Views: 77; Downloads: 4
Full text (2,45 MB)
This document has many files! More... |
76. Fizioterapevtski pristopi po poškodbi sprednje križnje vezi (acl) pri nogometaših : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaJan Glas, 2026, undergraduate thesis Abstract: Nogomet od profesionalnih nogometašev zahteva visoko raven telesne pripravljenosti. Velika pogostost treningov in tekem povečuje tveganje za nastanek poškodb. Poškodba sprednje križne vezi (ACL) je med nogometaši ena najpogostejših, saj igra vključuje številne gibalne vzorce, kot so hitre spremembe smeri, nenadna zaustavljanja, skoki ter pogosti fizični kontakti z nasprotniki. Za povečanje možnosti uspešne vrnitve na igrišče je pogosto potreben operativni poseg, pri katerem se ligament rekonstruira z uporabo avtolognega ali alograftnega tkiva. Pooperativna rehabilitacija je praviloma razdeljena v več faz. V prvi fazi je poudarek na zmanjševanju bolečine in otekline, v drugi fazi na izboljšanju obsega gibanja, v tretji fazi na vzpostavljanju mišične moči in propriocepcije, v četrti fazi pa na vključevanju športno-specifičnih vaj. Rehabilitacijski postopki se med seboj razlikujejo, vendar imajo skupen cilj, varno in učinkovito vrnitev športnika v tekmovalni proces. V zaključni fazi se splošna rehabilitacija postopno zaključi, medtem ko se športno-specifična rehabilitacija še intenzivneje nadaljuje. Kljub uveljavljenosti operativnega zdravljenja pa najnovejše raziskave v ortopediji in športni fizioterapiji potekajo v smeri neoperativne rehabilitacije, kot je metoda Cross Bracing Protocol (CBP), ki temelji na naravnem biološkem celjenju vezi. Metoda je trenutno še v začetnih fazah raziskav, zato specifično na nogometaših še ni bila obsežno preizkušena, je pa bila že uspešno uporabljena pri drugih športnikih. S pregledom literature smo v diplomskem delu analizirali najpogosteje uporabljene fizioterapevtske postopke po poškodbi ACL pri nogometaših, aktualna priporočila ter dejavnike, ki prispevajo k uspešni vrnitvi v igro. Na tej podlagi smo oblikovali tri raziskovalna vprašanja, na katera smo po azključeni analizi tudi odgovorili.
Keywords: ACL poškodba, nogometaši, nogomet, fizioterapija, rehabilitacija, protokol
Published in ReVIS: 13.07.2026; Views: 68; Downloads: 5
Full text (823,00 KB) |
77. |
78. |
79. |
80. |
