71. ANALIZA MIKROSTRUKTURNIH SPREMEMB FDM 3D NATISNJENIH POLIMERNIH IN KOMPOZITNIH MATERIALOV IN NJIHOVA POVEZAVA Z MEHANSKIMI LASTNOSTMIAnja Fink, 2025, not set Abstract: Magistrsko delo obravnava vpliv geometrije in gostote izpolnilne strukture ter izpostavljenosti v mineralnem motornem olju na mehanske in mikrostrukturne lastnosti 3D natisnjenih materialov PLA, PLA+CF, PETG in PETG+CF, izdelanih s FDM tehnologijo. Preizkušanci z različnimi izpolnilnimi geometrijami (linijska, trikotna, heksagonalna) in gostotami so bili analizirani z vidika natezne trdnosti ter mikrostrukturne sestave. Poseben poudarek je bil namenjen oceni poroznosti, vezavi med plastmi in prisotnosti mikrodefektov. Dodatek ogljikovih vlaken je prispeval k izboljšani slojni adheziji in zmanjšal pojav mikrorazpok ter praznin. Rezultati so pokazali, da poleg geometrije in gostote pomembno vlogo pri mehanski odpornosti igra prav mikrostrukturna celovitost materiala, ki je bila izraziteje ohranjena pri kompozitih, tudi po izpostavitvi agresivnemu okolju. Delo prispeva k razumevanju povezav med notranjo zgradbo FDM izdelkov in njihovimi mehanskimi odzivi, kar predstavlja osnovo za optimizacijo parametrov pri aditivni proizvodnji funkcionalnih komponent.
Keywords: aditivna proizvodnja
tehnologija z nanašanjem staljenega materiala
polimeri in kompoziti
mehanske lastnosti
mikrostrukturna analiza
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 114; Downloads: 1
 Full text (15,99 MB) |
72. Učinek telesne dejavnosti v nosečnosti na zaplete v nosečnosti, način poroda in poporodne izide pri novorojenčkuŠejla Heljezović Ćuskić, 2026, master's thesis Abstract: Izhodišča: Nosečnost je obdobje v življenju ženske, v katerem se odvije veliko izrazitih telesnih in duševnih sprememb, vse z namenom prilagoditi telo na nosečnost ter ga pripraviti na porod. Te spremembe lahko za telo nosečnice predstavljajo obremenitev in vodijo v morebitne zaplete. V sodobnih študijah se vse več prostora namenja nosečnicam in raziskovanju dejavnikov, ki vplivajo na življenjski slog in posledično na čim bolj ugodno prilagoditev telesa na nosečnost, ugodnejši potek poroda ter boljše izide pri novorojencu. Telesna dejavnost zavzema na tem področju pomembno, osrednje mesto. Namen magistrskega dela je bil proučiti vpliv redne telesne dejavnosti nosečnic na potek nosečnosti, pojavnost zapletov, način poroda in pojav morebitnih porodnih poškodb ter na neonatalne izide po porodu.
Metode: Izvedena je bila retrospektivna študija podatkov iz Perinatalnega informacijskega sistema Republike Slovenije za obdobje med letoma 2019 in 2022. V analizo je bilo vključenih 89.231 enoplodnih nosečnosti. Iz študije so bile izključene ženske s kroničnimi boleznimi in ženske z diagnosticirano debelostjo (ITM ? 30 kg/m2). Nosečnice so bile razdeljene v dve skupini: na telesno nedejavne nosečnice in na nosečnice, ki so se ob samooceni opredelile kot vsaj dvakrat tedensko telesno dejavne skozi celotno nosečnost. Za analizo podatkov sta bila uporabljeni deskriptivna statistika in hi-kvadrat test za preverjanje statistično značilnih povezav med redno TD in izbranimi spremenljivkami.
Rezultati: Prikazali smo, da je redna telesna dejavnost med nosečnostjo statistično značilno povezana z nižjo pojavnostjo zapletov, kot so preeklampsija, gestacijska hipertenzija, gestacijska sladkorna bolezen, zdravljena z inzulinom, epiziotomija med vaginalnim porodom in tveganje za carski rez. Poleg tega so imele redno telesno dejavne nosečnice statistično nižjo pojavnost prezgodnjega poroda. Telesna dejavnost je prispevala tudi k ustreznejšemu prirastu telesne mase nosečnice. Učinek je bil viden tudi pri novorojencih. Novorojenci mater, ki so bile med nosečnostjo redno telesno dejavne, so bili pogosteje donošeni, imeli višjo Apgarjevo oceno po prvih petih minutah po rojstvu in ustreznejšo telesno težo glede na gestacijsko starost. Pri izidih, kot sta pojavnost gestacijske sladkorne bolezni, ki za zdravljenje ne potrebuje inzulina, in prisotnost simptomov urinske inkontinence, statistično značilne povezave nismo zaznali, kljub zaznanim trendom iz tuje literature.
Razprava: Rezultati potrjujejo zaščitno vlogo redne telesne dejavnosti v nosečnosti in njene pozitivne učinke na nižjo pojavnost zapletov, način poroda, pojav porodnih poškodb ter na neonatalne izide po porodu. Naši in tuji rezultati spodbujajo vključevanje nadzorovane in individualizirane redne telesne dejavnosti v rutinsko nosečniško svetovanje. Ob tem spodbujajo tudi nadaljnje raziskovanje v smeri natančnejše opredelitve vrste telesne dejavnosti, njene intenzitete in trajanja posamezne vadbene enote, z namenom oblikovanja natančnejših priporočil in smernic. Nadaljnje raziskovanje je smiselno tudi na področju skupin nosečnic, ki so v študijah pogosto spregledane oziroma izključene.
Keywords: redna telesna dejavnost, zapleti med nosečnostjo, način poroda, neonatalni
izidi, potek nosečnosti
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 123; Downloads: 7
Full text (1,63 MB) |
73. VLOGA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI BOLNIKA Z RESPIRATORNO ODPOVEDJOMaja Motoz, 2026, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Respiratorni sistem omogoča izmenjavo plinov med organizmom in zunanjim okoljem ter s tem zagotavlja ustrezno oskrbo tkiv s kisikom in odstranjevanje ogljikovega dioksida. Sestavljata ga zgornji in spodnji respiratorni sistem. Respiratorna odpoved je lahko akutna ali kronična ter se klinično kaže kot hipoksemična ali hiperkapnična oblika. Med najpogostejše vzroke za nastanek respiratorne odpovedi sodijo pljučnica, pljučni edem, pljučna embolija (PE), kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), astma in akutni respiratorni distresni sindrom (ARDS). Diagnostika temelji na klinični sliki, plinski analizi arterijske krvi, pulzni oksimetriji, kapnometriji ter slikovnih preiskavah. Zdravljenje vključuje kisikovo terapijo, neinvazivno ali invazivno ventilacijo ter ustrezno farmakoterapijo. Pri obravnavi bolnika z respiratorno odpovedjo ima zelo pomembno vlogo diplomirana medicinska sestra, ki spremlja vitalne znake, izvaja terapijo, zagotavlja prehodnost dihalnih poti ter sodeluje pri zdravstvenovzgojnem delu in dokumentiranju bolnikovega stanja.Namen raziskave je bil ugotoviti in predstaviti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnika z respiratorno odpovedjo.
Metode: V raziskavo smo vključili sedem diplomiranih medicinskih sester oziroma diplomiranih zdravstvenikov z najmanj enoletnimi delovnimi izkušnjami, zaposlenih na internističnem področju. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Na podlagi pregleda domače in tuje znanstvene, oziroma strokovne literature ter podatkovnih baz Cobiss, PubMed, Google Učenjak, Obzornik zdravstvene nege, SpringerLink in MEDLINE smo pripravili vprašanja za intervju, razdeljena na dva sklopa. V raziskavi smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali kvantitativno, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke kodirali in jih interpretirali.
Rezultati: V raziskavi je bil uporabljen namenski vzorec, ki je zajemal sedem diplomiranih medicinskih sester oziroma diplomiranih zdravstvenikov, zaposlenih na internističnem področju najmanj eno leto. V raziskavi je sodelovalo pet žensk in dva moška, starih od 27 do 54 let. Rezultati raziskave kažejo, da intervjuvanci razlikujejo med vrstami respiratorne odpovedi, prepoznajo njeno klinično sliko ter ustrezno ukrepajo ob pojavu. Ugotovljeno je bilo, da je vloga diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnika z respiratorno odpovedjo zelo pomembna in vključuje predvsem merjenje vitalnih funkcij, opazovanje in spremljanje bolnikovega stanja, izvajanje kisikove terapije, poznavanje in sodelovanje pri neinvazivni ter invazivni ventilaciji, izvajanje higiene respiratornih poti, komunikacijo in sodelovanje z zdravstvenim timom zdravstvenovzgojno delo ter ustrezno dokumentiranje. Rezultati prav tako kažejo, da je respiratorna odpoved pogosto klinično stanje, s katerim se zdravstveni delavci srečujejo vsakodnevno. Intervjuvanci ob tem poudarjajo, da je obravnava takšnih bolnikov lahko čustveno zahteva in stresna, vendar hkrati zahteva strokovnost, hitro prepoznavanje poslabšanja ter ustrezno in pravočasno ukrepanje.
Razprava: Diplomirane medicinske sestre na internističnem področju dobro poznajo različne oblike respiratorne odpovedi ter načine njihovega zdravljenja. Ugotovitve poudarjajo pomembno vlogo diplomirane medicinske sestre pri spremljanju bolnikovega stanja, pravočasnem prepoznavanju poslabšanja, izvajanju terapije, sodelovanje pri ventilacijski podpori ter zagotavljanju psihološke podpore bolniku. Raziskava je prav tako pokazala, da se diplomirane medicinske sestre zelo pogosto srečujejo z respiratorno odpovedjo, kar prispeva k njihovim izkušnjam, vendar hkrati poudarja potrebo po stalnem strokovnem izobraževanju in nadgrajevanju znanja za zagotavljanje kakovostne zdravstvene obravnave.
Keywords: respiratorna odpoved, diplomirana medicinska sestra, aplikacija kisika, respiratorni sistem, kronična obstruktivna pljučna bolezen.
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 113; Downloads: 5
Full text (2,04 MB) |
74. Vloga in pomen menedžmenta znanja v zdravstveni institucijiSara Cizelj, 2026, master's thesis Abstract: Izhodišča: Menedžment znanja je disciplina, s katero se preko procesov opravljajo praktična dela v zdravstveni instituciji. Gre za iskanje, ustvarjanje in prenašanje znanja, ponovno uporabo, zavedanje o znanju ter učenje po celotni instituciji. S tem se ustvarja in potencira intelektualni kapital. Namen naše raziskave je bil raziskati vlogo in pomen menedžmenta znanja v zdravstvenih institucijah. Raziskovali smo procese in dejavnike menedžmenta znanja, orodja in metode, dojemanje nujnosti vseživljenjskega učenja in kontinuiranega profesionalnega razvoja ter načine za izboljšanje strategij.
Metode: Uporabljeni so bili kvantitativni raziskovalni pristop, deskriptivna metoda zbiranja podatkov z analizo znanstveno-strokovne literature, metoda kompilacije, metoda sklepanja in statistična metoda. Vzorec je večinsko vključeval diplomirane medicinske sestre, stare od manj kot 20 do več kot 60 let, ki so imele delovne izkušnje od 1 do 30 let. V raziskavo smo zajeli 101 osebo, ki so zaposlene na vseh nivojih zdravstvenega varstva s funkcijo v upravi, srednjem vodstvu in neposrednem izvajanju storitev.
Rezultati: Ugotovili smo, da je vzrok za kakovostne storitve kakovosten menedžment znanja. Zaposleni pogosto uporabljajo določena orodja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Za prenos znanja je pomembno mentorstvo. Medicinske sestre sprejemajo nova znanja, soočajo se z ovirami. Pomembni so motivirani posamezniki, ki so dovzetnejši za nova znanja. Zaposleni poudarjajo pomen pozitivnega podpornega okolja za vključevanje v vseživljenjsko učenje.
Razprava: Glede na ugotovitve bi bilo smotrno vpeljati tridimenzionalni model menedžmenta znanja v zdravstveni instituciji s tremi vsebinskimi izhodišči, s katerim bi medicinske sestre z vodjo samorefleksivno preverjale uspešnost svojega dela in pripomogle k še bolj varni, kakovostni in suvereni zdravstveni oskrbi uporabnikov zdravstvenih storitev.
Keywords: menedžment, znanje, zdravstvena institucija
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 149; Downloads: 12
Full text (2,34 MB) |
75. Pomen družbene vključenosti na kakovost življenja starostnikovŠpela Pust, 2026, not set Abstract: Izhodišča: Staranje prebivalstva je eden izmed megatrendov in predstavlja izziv sodobne družbe. Zaradi vse daljše življenjske dobe ni več poudarka na dolžini, ampak na kakovosti življenja. Kakovost življenja je generičen koncept, ki ga lahko opredelimo kot zadovoljstvo s svojim življenjem. Sestavljajo ga telesno zdravje, psihično počutje in stopnja družbene vključenosti. Družbena vključenost je proces, s katerim lahko ljudje izpolnimo potrebo po samoaktualizaciji ter imamo stike z ostalimi. Namen raziskave diplomske naloge je ugotoviti pomen družbene vključenosti na kakovost življenja starostnikov.
Metode: V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili pridobljeni s polstrukturiranim intervjujem. Intervju je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature. V raziskavo je bilo vključenih šest starostnikov iz različnih socialnih okolij. Pridobljene podatke smo kvantitativno analizirali, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke razvrstili v posamezne kode ter jih interpretirali.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da ima družbena vključenost velik pomen za kakovost življenja starostnikov. Intervjuvanci so izpostavili druženje, pogovor in obkroženost z ljudmi. Skoraj vsi intervjuvanci so svojo družbeno vključenost ocenili pozitivno, le ena intervjuvanka negativno. Stiki z družino in prijatelji so se najpogosteje odvijali kot obisk ali telefoniranje vsak dan ali vsak drugi dan. Največ so se udeleževali organiziranih dejavnosti (skupinska telovadba, maša, pevski zbor), gledali televizijo ali poslušali radio. Povprečna ocena zadovoljstva z življenjem je bila 8,8.
Razprava: Raziskava je pokazala, da se ugotovitve v večini ujemajo z ugotovitvami strokovne literature. Avtorji poudarjajo, da družbena vključenost prispeva k višjemu zadovoljstvu z življenjem in preprečevanju osamljenosti. Ugotovili smo, da je družbena vključenost subjektivna, saj obkroženost z ljudmi še ne pomeni družbene vključenosti. Omejitve raziskave predstavljajo majhen in namensko izbran vzorec ter omejena dostopnost strokovne literature v slovenščini. Kljub oviram raziskava predstavlja izhodišče za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: družbena vključenost, kakovost življenja, starostnik.
Keywords: družbena vključenost, kakovost življenja, starostnik
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 102; Downloads: 1
Full text (1,22 MB) |
76. INTERVENCIJE ZDRAVSTVENE NEGE PRI OBRAVNAVI OTROKA IN MALDOSTNIKA Z MOTNJO HRANJENJAPetra Petrović, 2026, not set Abstract: Diplomska naloga obravnava intervencije zdravstvene nege pri otrocih in mladostnikih z motnjami hranjenja, ki predstavljajo kompleksno, naraščajoče javnozdravstveno in družbeno problematiko. Motnje hranjenja so multidimenzionalne duševne motnje, ki pomembno vplivajo na telesno, duševno in socialno zdravje posameznika, zato zahtevajo celostno, multidisciplinarno in individualizirano obravnavo. Namen naloge je bil raziskati vlogo medicinske sestre pri obravnavi teh pacientov ter opredeliti ključne intervencije, ki prispevajo k učinkovitemu zdravljenju in okrevanju.
V teoretičnem delu so predstavljeni epidemiološki podatki, etiološki dejavniki, značilnosti in posledice motenj hranjenja, s poudarkom na njihovem vplivu na razvoj otrok in mladostnikov. Poseben pomen je namenjen zgodnjemu prepoznavanju simptomov, preventivnim intervencijam ter aktivni vključitvi družine v proces zdravljenja, kar omogoča celovito podporo pacientu.
Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, izvedeni z intervjuji sedmih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na področju otroške in mladostniške psihiatrije. Rezultati kažejo, da medicinske sestre že v zgodnjih fazah obravnave izvajajo opazovanje, identifikacijo težav, spremljanje zdravstvenega stanja, psihosocialno podporo, svetovanje ter terapevtske intervencije, hkrati pa koordinirajo sodelovanje z družino in multidisciplinarnim timom.
Ugotovitve potrjujejo, da medicinska sestra predstavlja ključno povezovalno vez v timu, saj zagotavlja kontinuiteto zdravstvene nege, strokovno izvedbo terapevtskih ukrepov in empatično podporo pacientu ter družini, kar bistveno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja, preprečevanju zapletov in uspešnosti zdravljenja.
Keywords: zdravstvena nega, motnje hranjenja, otrok, mladostnik, družina, intervencije, medicinska sestra
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 111; Downloads: 1
Full text (1,20 MB) |
77. POMEN DELEGIRANJA NALOG ZA KAKOVOSTNO DELOVANJE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJETinkara Strmole, 2026, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Teoretični del diplomske naloge obravnava povezavo med delegiranjem in kakovostjo delovanja zdravstvenih organizacij. Delegiranje je opredeljeno kot proces, pri katerem vodja prenese določene naloge na člane ekipe, pri čemer ohrani odgovornost za končni rezultat. Poudarjen je pomen delegiranja kot orodja za učinkovito razporeditev dela, racionalno rabo kadrovskih virov ter izboljšanje varnosti in kakovosti oskrbe pacientov. Teoretični okvir vključuje opredelitev organizacijske strukture javnih zdravstvenih institucij v Sloveniji, pomen kompetenčnega pristopa, komunikacije in vodenja ter mednarodne standarde kakovosti (ISO 9001, EFQM, ZZKZ). Delegiranje je obravnavano kot ključni element kulture kakovosti in učinkovitega timskega dela. Namen raziskave je ugotoviti povezavo med delegiranjem in kakovostjo delovanja organizacije.
Metodologija: Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu z uporabo deskriptivne metode dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, izvedenih s šestimi zdravstvenimi delavci različnih profilov in hierarhičnih ravni, ki se pri svojem delu redno srečujejo z delegiranjem nalog. Instrument je vključeval kombinacijo 10-stopenjske Likertove lestvice in vprašanj odprtega tipa, kar je omogočilo pridobitev kvantitativnih in kvalitativnih podatkov. Teoretični del je bil podprt z znanstveno literaturo iz baz PubMed, COBISS in univerzitetnega repozitorija ter s pravnimi akti s področja kakovosti v zdravstvu.
Rezultati: Rezultati kažejo, da so intervjuvanci dobro seznanjeni s standardi kakovosti (povprečna ocena 8/10) in da delegiranje pozitivno vpliva na kakovost zdravstvene oskrbe (8,7/10). Delegiranje je povezano z nižjo stopnjo stresa pri delu, medtem ko večje število članov ekipe in kompleksnejše naloge povečujejo odgovornost vodij. Udeleženci so izpostavili, da jasno razdeljene naloge izboljšajo pretočnost dela, zmanjšajo število napak in omogočajo, da se zaposleni osredotočijo na naloge, ki ustrezajo njihovim kompetencam. Med najpogostejšimi ovirami so navedli pomanjkanje komunikacije, nezadostno usposobljenost in strah pred izgubo nadzora.
Razprava: Analiza potrjuje, da učinkovito delegiranje pozitivno vpliva na počutje zaposlenih, zmanjšuje izgorelost in prispeva k višji kakovosti zdravstvene oskrbe. Ključna vloga vodij je v usklajevanju dela, nadzoru nad izvedbo in ohranjanju odgovornosti za rezultate tima. Delegiranje je učinkovito le, če je podprto s standardiziranimi postopki, jasnimi komunikacijskimi kanali in stalnim izobraževanjem. Raziskava poudarja potrebo po oblikovanju organizacijske kulture zaupanja, sistematičnih protokolov in podpornih mehanizmov za preprečevanje preobremenjenosti vodij. S tem delegiranje postane temelj za dolgoročno izboljšanje učinkovitosti in kakovosti zdravstvenih organizacij.
Keywords: delegiranje, zdravstvena organizacija, kakovost oskrbe, vodenje, timsko delo
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 117; Downloads: 2
Full text (974,32 KB) |
78. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU S KRONIČNO OBSTRUKTIVNO PLJUČNO BOLEZNIJONermina Adrović, 2026, not set Abstract: Izhodišča: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je ena najpogostejših kroničnih bolezni dihal in pomemben javnozdravstveni problem, saj povzroča visoko obolevnost, pogoste hospitalizacije in pomembno zmanjšuje kakovost življenja bolnikov. Zaradi kronične narave bolezni in pogostih poslabšanj je za učinkovito obravnavo pacientov s KOPB potrebna celostna in interdisciplinarna zdravstvena oskrba. Medicinske sestre imajo pri tem pomembno vlogo, saj sodelujejo pri spremljanju zdravstvenega stanja bolnikov, izvajanju zdravstvene nege, zdravstveno-vzgojnem delu ter pri podpori pacientom pri obvladovanju bolezni. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako medicinske sestre razumejo svojo vlogo pri obravnavi pacientov s KOPB, katere naloge najpogosteje izvajajo, s kakšnimi izzivi se soočajo ter kakšni so po njihovem mnenju možni ukrepi za izboljšanje kakovosti zdravstvene obravnave.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbirali s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, pripravljenega na podlagi vnaprej oblikovanih raziskovalnih vprašanj. V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, ki se pri svojem delu srečujejo s pacienti s KOPB. Vse sodelujoče so bile ženskega spola, iz različnih starostnih skupin, njihova delovna doba je znašala od 17 do 42 let. Intervjuje smo ob predhodnem dovoljenju sodelujočih posneli, jih prepisali ter posredovali intervjuvancem v avtorizacijo. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore razvrstili v tabele, zapisali kode ter jih interpretirali v razpravi in zaključku.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da medicinske sestre svojo vlogo pri obravnavi pacientov s KOPB razumejo kot zelo pomembno in raznoliko. Pri svojem delu najpogosteje spremljajo zdravstveno stanje bolnikov, aplicirajo predpisane terapije, kisikovo terapijo in sodelujejo pri diagnostičnih postopkih. Pomemben del njihovega dela je tudi zdravstveno-vzgojno delo, pri katerem pacientom posredujejo informacije o bolezni, pravilni uporabi inhalacijskih zdravil, prepoznavanju znakov poslabšanja bolezni ter o pomenu zdravega življenjskega sloga. Medicinske sestre so poudarile tudi pomen interdisciplinarnega sodelovanja z zdravniki, fizioterapevti in drugimi člani zdravstvenega tima. Med največjimi izzivi pri obravnavi pacientov s KOPB so izpostavile pomanjkanje kadra in časa za individualno obravnavo bolnikov ter težave z motivacijo pacientov za sodelovanje pri zdravljenju.
Razprava: Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri celostni obravnavi pacientov s KOPB, zlasti na področju spremljanja zdravstvenega stanja, izvajanja terapije in zdravstveno-vzgojnega dela. Čeprav medicinske sestre svoje delo opravljajo strokovno in zavzeto, se pri obravnavi pacientov pogosto soočajo z organizacijskimi in kadrovskimi omejitvami. Za izboljšanje kakovosti zdravstvene obravnave pacientov s KOPB bi bilo smiselno zagotoviti več kadrovskih virov, okrepiti preventivne programe ter povečati obseg zdravstveno-vzgojnega dela in izobraževanja pacientov. Prav tako bi bilo treba spodbujati interdisciplinarno sodelovanje ter omogočiti dodatna strokovna izobraževanja za zdravstvene delavce.
Keywords: Ključne besede: kronična obstruktivna pljučna bolezen, pulmologija, medicinske sestre, pacient, zdravstvena nega.
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 97; Downloads: 3
Full text (1,34 MB) |
79. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO KIRURŠKIH INVAZIVNIH POSEGIHLara Poredoš, 2026, not set Abstract: Izhodišča: Kirurški poseg je invazivna oblika zdravljenja, pri kateri obstajajo možnosti za pojav pooperativnih zapletov. Pri preprečevanju zapletov ima pomembno vlogo medicinska sestra, ki je nosilka dejavnosti zdravstvene nege. Pri svojem delu mora biti samostojna, razpolagati z ustreznim znanjem, hkrati pa sodeluje pri promociji zdravja, zagovarja interese pacientov in izobražuje o zdravju. Ob pojavu zapleta ga mora prepoznati in ustrezno ukrepati. Namen raziskave je z uporabo sistematičnega pregleda literature od leta 2015 do 2025 preučiti zdravstveno nego pacienta po invazivnih kirurških posegih.
Metode: Raziskava je temeljila na metodi kvalitativnega raziskovanja, uporabljena pa je bila deskriptivna metoda dela. Izvedli smo sistematični pregled strokovne in znanstvene literature ter analizirali pridobljene vire. Članke, ki smo jih na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev pridobili iz bibliografskih baz (PubMed, ResearchGate, NursingOpen, SpringerLink, Google Učenjak in ScienceDirect), smo analizirali po metodi analize in PRIZMA diagrama. S pomočjo pridobljene literature smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Rezultati: Za dosego ciljev raziskave in odgovorov na raziskovalna vprašanja smo podrobneje preučili 14 člankov ter rezultate predstavili v PRIZMA diagramu. Pooperativna nega se začne v prebujevalnici, kjer medicinska sestra nadzoruje dihalne poti, bolečino in rano. Najpogostejši pooperativni zapleti vključujejo krvavitev, okužbe ran, okužbe sečil, pljučnico, kardiovaskularne težave in globoko vensko trombozo z večjim tveganjem pri starejši populaciji in pacientih v intenzivnih enotah. Celovita in kakovostna nega izboljša klinične izide, hkrati pa zmanjša stroške in bivanje v bolnišnici.
Razprava: Vloga medicinske sestre po invazivnem kirurškem posegu je načrtovanje oskrbe, preprečevanje pooperativnih zapletov in okužb, lajšanje bolečin in podpora pacientu. Poznavanje dejavnikov tveganja, upoštevanje smernic za preprečevanje okužb ter individualna obravnava prispevajo k optimizaciji varnosti pacienta, zmanjšajo pojav okužb in izboljšajo izide pacientovega zdravljenja. Potrebne so nadaljnje študije za izboljšanje prakse.
Keywords: Invazivni poseg, pooperativna nega, pooperativni zapleti, preprečevanje zapletov, vloga medicinske sestre.
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 78; Downloads: 1
Full text (829,53 KB) |
80. DOŽIVLJANJE STRESA MED CIVILNIM REŠEVALNIM OSEBJEM IN VOJAŠKIM ZDRAVSTVENIM OSEBJEMTadej Komadina, 2026, not set Abstract: Stres v prehospitalnih in vojaških okoljih je tesno povezan s specifičnimi zahtevami teh poklicev, kar potrjujejo tudi številne domače in tuje študije. Zgodnja prepoznava obremenitev ter ustrezna informiranost o oblikah pomoči sta ključnega pomena za ohranjanje duševnega zdravja zaposlenih. Raziskava kaže, da je podpora zaposlenim pomemben element pri zmanjševanju negativnih učinkov stresa, zato je smiselno nadalje razvijati preventivne programe, ki vključujejo strokovno pomoč, izobraževanja in krepitev psihološke odpornosti. Ugotovitve poudarjajo pomen celostnega pristopa k obravnavi poklicnega stresa v obeh delovnih okoljih.
Keywords: stres, civilno reševalno osebje, vojaško zdravstveno osebje, duševno zdravje.
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 117; Downloads: 2
Full text (2,04 MB) |
