Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Keywords: generalized linear models, doctoral dissertations
Published in ReVIS: 16.04.2026; Views: 106; Downloads: 0
Full text (1,36 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Virus hepatitis C je virus ki napada jetrne celice. Akutna okužba v 70–80 % primerov pelje v kronično, ki velja za eno izmed vodilnih vzrokov ciroze in raka jeter. Hepatitis C se prenaša ob stiku z okuženo krvjo in predstavlja tveganje izvajalcem zdravstvene dejavnosti, kamor spadajo tudi študentje zdravstvene nege. Cilj: Cilj diplomskega dela je ugotoviti stopnjo ozaveščenosti študentov zdravstvene nege o okužbi s hepatitisom C in njihovo pripravljenost na delo v kliničnem okolju. Metoda: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo dela. Uporabljena literatura je pridobljena iz podatkovnih baz: PubMed, Google Učenjak in ScienceDirect. Empirični del raziskave je kvanitativen, v obliki anketnega vprašalnika. Rezultati: V vzorec je vključenih 160 študentov zdravstvene nege v Mariboru. Anketiranci so v večini o okužbi s hepatitisom C dobro seznanjeni, imajo zadostno znanje o simptomih okužbe in poznajo poti prenosa. Znanje o preventivnih ukrepih je okrnjeno. O protokolih ob izpostavljenosti imajo študenti dobro znanje. Tudi njihovo mnenje o pomembnosti izobraževanja zdravstvenega kadra na temo hepatitisa C je pozitivno. Razprava: V raziskavi smo ovrgli več hipotez. Med njimi hipotezo, da imajo študentje o hepatitisu C pomanjkljivo znanje, ovržena je bila tudi hipoteza, da imajo nezadostno znanje o simptomih okužbe, ovrgli pa smo tudi hipotezo o nezadostnem znanju študentov o protokolih ob izpostavljenosti virusu hepatitisa C. Hipotezo o tem, da študentje poznajo poti prenosa okužbe, smo potrdili. Delno smo potrdili tudi hipotezo, da večina anketiranih študentov ne pozna preventivnih ukrepov.
Keywords: hepatitis C, HCV, okužba, zaščitni ukrepi, zdravstvena nega
Published in ReVIS: 16.04.2026; Views: 83; Downloads: 4
Full text (1,75 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Diplomsko delo obravnava odnos do staranja, starosti in smrti pri predstavnikih večgeneracijskih družin v različnih življenjskih obdobjih, pri čemer za teoretični okvir uporablja Eriksonovo teorijo osmih stopenj psihosocialnega razvoja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako posamezniki različnih starosti in generacij doživljajo staranje in smrt ter ali je mogoče njihove odgovore smiselno umestiti v Eriksonov razvojni model. Uporabljena je bila kvalitativna metodologija s polstrukturiranimi intervjuji, v katerih je sodelovalo devet oseb iz treh večgeneracijskih družin. Analiza odgovorov je pokazala, da so pogledi na staranje in smrt močno pogojeni z osebnimi izkušnjami, kakovostjo družinskih odnosov, zdravstvenim stanjem in širšim družbenim kontekstom. Mlajši odrasli izražajo več negotovosti in strahu pred smrtjo, srednja generacija poudarja skrb za potomce in odgovornost, starejši pa večjo sprijaznjenost z minljivostjo in refleksijo o življenju. Stereotipi o starejših so prisotni, a jih večina intervjuvancev prepoznava kot posledico življenjskih okoliščin. Rezultati potrjujejo uporabnost Eriksonove teorije za razumevanje življenjskih prehodov in poudarjajo pomen medgeneracijskega dialoga ter podpore v družini za boljši odnos do staranja in smrti.
Keywords: staranje, starost, smrt, večgeneracijske družine, Eriksonova teorija
Published in ReVIS: 16.04.2026; Views: 102; Downloads: 5
Full text (1,34 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Raziskava obravnava doživljanje poklicnega stresa pri poklicnih gasilcih, strategije soočenja, njihov odnos do psihosocialne pomoči ter oblike podpore, ki bi jim najbolj koristile. Na vzorcu desetih poklicnih gasilcev je bila izvedena kvalitativna raziskava s polstrukturiranimi intervjuji, kar je omogočilo razumevanje osebnih, organizacijskih in situacijskih dejavnikov, ki oblikujejo njihovo izkušnjo poklicnega stresa. Rezultati kažejo, da intervjuvanci poklic gasilca uvrščajo med stresen poklic predvsem zaradi alarmiranja, ki velja za glavni dejavnik doživljanja stresa. Alarm se izkaže kot močan akutni stresor s pomembnimi fiziološkimi posledicami. Obremenjujoči dejavniki so tudi vožnja na intervencijo ter zahtevne intervencije, kot so prometne in železniške nesreče, nesreče z vključenimi otroki, samomori in poškodbe sodelavcev. Pri soočenju s poklicnim stresom poklicni gasilci največji pomen pripisujejo pogovoru, zlasti s sodelavci ali ožjimi družinskimi člani, čeprav so do njih glede prenosa informacij bolj zaščitniški. Pri soočenju s stresom pomagajo tudi športne aktivnosti, omenjen je bil tudi pogovor s sodelavci ob alkoholu. Kljub poznavanju tehnik sproščanja jih večina v praksi ne uporablja, strokovne psihološke pomoči pa doslej ni koristil nihče. Znanje o duševnih boleznih in poklicnem stresu se izkazuje kot pomanjkljivo, čeprav je med poklicnimi gasilci PTSM zelo razširjena. Intervjuvanci ocenjujejo, da bi bili najučinkovitejši načini podpore razbremenilni pogovori, ki bi se izvajali po potrebi oziroma po posebej zahtevnih intervencijah. Enotne opredelitve oblike podpore zaradi raznolikih stališč in želja ni mogoče podati. Prav ta raznolikost nakazuje smiselnost ponujanja psihosocialne pomoči v več različnih oblikah, s čimer bi bilo mogoče širše vključevanje poklicnih gasilcev ter upoštevati njihove različne potrebe, preference in stopnjo pripravljenosti za sodelovanje. Kot koristne ocenjujejo tudi seminarje o duševnem zdravju, boljše organizacijske pogoje, prostorsko prenovo ter krepitev medsebojnih odnosov znotraj ekipe.
Keywords: poklicni gasilci, psihosocialna pomoč, poklicni stres, delo poklicnega gasilca, duševne motnje
Published in ReVIS: 15.04.2026; Views: 137; Downloads: 6
Full text (1,15 MB)

Published in ReVIS: 15.04.2026; Views: 88; Downloads: 2
Full text (1,68 MB)