71. Obravnava starostnika s sladkorno boleznijo v domu starejših občanovDavorin Božič, 2026, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen je ena najpogostejših kroničnih bolezni v starostnem obdobju in predstavlja pomemben zdravstveni, socialni ter organizacijski izziv, zlasti v domovih za starejše. Proces staranja prinaša telesne, kognitivne in psihološke spremembe, ki vplivajo na potek bolezni, sposobnost samooskrbe in pojav akutnih ter kroničnih zapletov. Starostniki s sladkorno boleznijo zato potrebujejo celostno in individualno prilagojeno obravnavo, ki vključuje zdravstveno nego, urejeno prehrano, spodbujanje telesne dejavnosti, psihološko podporo ter učinkovito interdisciplinarno sodelovanje. Namen naloge je bil preučiti obravnavo starostnikov s sladkorno boleznijo v domovih za starejše z vidika zaposlenih ter opredeliti ključne izzive in predloge za izboljšanje prakse.
Metode: Empirični del naloge temelji na kvalitativni raziskavi. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji med zaposlenimi v domovih za starejše, v raziskavo pa so bile vključene srednje in diplomirane medicinske sestre. Zbrane podatke smo analizirali z vsebinsko analizo in oblikovali tematske kategorije, povezane z znanjem in usposobljenostjo zaposlenih, spremljanjem bolezni, izzivi v oskrbi ter predlogi za izboljšanje obravnave.
Rezultati: Rezultati kažejo, da zaposleni razpolagajo z dobrim osnovnim znanjem in bogatimi praktičnimi izkušnjami pri rutinskih postopkih (npr. spremljanje glikemije, izvajanje terapije, prepoznavanje hipo- in hiperglikemije). Najpogosteje izpostavljeni izzivi so neupoštevanje dietnih priporočil in uživanje priboljškov, kognitivne omejitve stanovalcev (zlasti demenca), nestabilna glikemija ter organizacijske omejitve, kot sta pomanjkanje časa in kadra. Med pogostimi zapleti so zaposleni navajali diabetično stopalo, kronične rane in hipoglikemije, kar zahteva stalno preventivno delovanje in timsko usklajevanje.
Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da je obravnava starostnikov s sladkorno boleznijo v domovih za starejše kompleksna in zahteva celosten ter interdisciplinaren pristop. Ključni dejavniki za izboljšanje oskrbe so kontinuirano strokovno izobraževanje zaposlenih (zlasti glede sodobnih pristopov, tehnologij in obravnave zapletov), standardizacija postopkov, boljša organizacija dela in učinkovitejša komunikacija v timu. Dodatno se kot pomembno kaže sodelovanje s kuhinjo, vključevanje svojcev ter smiselna uvedba sodobnih načinov spremljanja pri stanovalcih z večjim tveganjem za zaplete.
Keywords: starostnik, sladkorna bolezen, dom za starejše, zdravstvena nega, interdisciplinarni pristop.
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 107; Downloads: 2
 Full text (1,75 MB) |
72. OBVLADOVANJE DEJAVNIKOV TVEGANJA ZA PADCE IN POŠKODBE V KLINIČNEM OKOLJUSabina Dekleva, 2026, not set Abstract: Izhodišča: Padci v kliničnem okolju sodijo med najpogostejše neželene dogodke, ki pomembno vplivajo na varnost pacientov, stroške zdravstvene obravnave in organizacijsko odgovornost zdravstvenih ustanov. Namen raziskave je raziskati in analizirati dejavnike tveganja za padce in poškodbe v kliničnem okolju.
Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna raziskava, ki je bila opravljena s pomočjo anketnega vprašalnika med 94 zdravstvenimi delavci na internističnem oddelku sekundarne ravni. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko in osnovnimi primerjavami frekvenc za oceno razširjenosti opaženih dejavnikov tveganja, praks poročanja ter stališč do organizacijskih ukrepov.
Rezultati: Zaposleni kot najpogostejše notranje dejavnike tveganja navajajo kognitivno okvaro (28 % anketiranih), motnje gibanja (27 %) in farmakoterapijo (19 %), med zunanjimi pa odsotnost oziroma nezadostno prisotnost osebja ter pretekle padce (oba po 35 %), neprilagojeno opremo (17 %), neurejene prostore in ovire na tleh (7 %) ter pomanjkljivo osvetlitev (4 %). Večina (60 %) ocenjuje obstoječe protokole za preprečevanje padcev kot ustrezne.
Razprava: Ugotovitve potrjujejo večfaktorsko naravo padcev in poudarjajo potrebo po celostnem pristopu, ki združuje sistematično ocenjevanje tveganja, krepitev varnostne kulture, stalno izobraževanje osebja ter redno timsko analiziranje padcev. Za nadaljnje zmanjšanje tveganja so ključne organizacijske izboljšave, boljša implementacija protokolov in aktivno vključevanje pacientov ter svojcev v preventivne aktivnosti.
Ključne besede: padci pacientov, dejavniki tveganja, klinično okolje, varnost pacientov, medicinska sestra.
Keywords: padci pacientov, dejavniki tveganja, klinično okolje, varnost pacientov, medicinska sestra.
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 104; Downloads: 2
Full text (1,15 MB) |
73. VLOGA DIPLOMIRANEGA ZDRAVSTVENIKA PRI PACIENTU S POŠKODBO PRSNEGA KOŠALeon Kobelščak, 2026, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Poškodbe prsnega koša so zaradi bližine vitalnih organov, kot sta srce in pljuča, eden najpogostejših vzrokov za invalidnost in smrtnost pri poškodovancih. Diplomirani zdravstvenik ima ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju življenjsko nevarnih stanj, izvajanju nujnih postopkov po protokolu ABCDE ter zagotavljanju kontinuirane zdravstvene nege. Namen diplomske naloge je bil raziskati vlogo diplomiranega zdravstvenika pri obravnavi pacienta s poškodbo prsnega koša.
Metoda: V kvalitativni raziskavi je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Podatki v raziskavi so bili zbrani s pomočjo anonimnih intervjujev. Vzorec je bil priložnostni in je vključeval diplomirane zdravstvenike, ki so zaposleni v kliničnem okolju.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je hitra in sistematična ocena poškodovanca pomembna za preživetje. Diplomirani zdravstvenik s svojim znanjem omogoča hitro prepoznavo znakov, kot so tenzijski pnevmotoraks, tamponada srca ali masivni hemotoraks. Rezultati kažejo, da sta kontinuiran nadzor vitalnih funkcij in pravilno izvajanje intervencij, kot sta pomoč pri prsni drenaži in ustrezna analgezija, odločilna dejavnika pri zmanjševanju zapletov in hitrejšem okrevanju pacienta.
Razprava: Diplomirani zdravstvenik predstavlja vezni člen v multidisciplinarnem timu. Njegova vloga se razteza od nujne medicinske pomoči na terenu do intenzivne nege in rehabilitacije. Nenehno izobraževanje je pomembno na področju travmatologije, saj specifična stanja zahtevajo hitro ukrepanje in natančnost. Ustrezna komunikacija in psihološka podpora pacientu prav tako pomembno vplivata na izid zdravljenja
Keywords: Poškodba, prva pomoč, imobilizacija, pristop ABCDE.
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 98; Downloads: 1
Full text (1,25 MB) |
74. PES TERAPEVT KOT PODPORA PRI SPOPRIJEMANJU S TRAVMOAljaž Žagar, 2026, not set Abstract: Travma je izkušnja, ki preseže posameznikove sposobnosti obvladovanja stresa in pogosto vodi v motnje na telesni, čustveni, kognitivni in vedenjski ravni. V procesu okrevanja je ključna vzpostavitev občutka varnosti, uravnavanje čustev in postopna predelava travmatične izkušnje. Terapija s pomočjo psa se v zadnjih letih uveljavlja kot dopolnilna metoda podpore pri osebah s travmatičnimi izkušnjami, saj pozitivno vpliva na telesne in psihološke odzive ter povečuje motivacijo za terapevtski proces.
Keywords: Travma, psihosocialne posledice, terapevtski pes, terapija s pomočjo psa, spoprijemanje s travmo
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 112; Downloads: 2
Full text (1,58 MB) |
75. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OSKRBI POOPERATIVNIH RAN PRI ARTROSKOPSKIH POSEGIHIva Nina Kadunc, 2026, not set Abstract: Izhodišča: Artroskopija kolena je pogosto uporabljen minimalno invaziven kirurški poseg.
Kljub majhnim rezom je pravilna pooperativna oskrba rane ključna za preprečevanje zapletov.
Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri nadzoru celjenja rane in zgodnjem prepoznavanju
zapletov. Ustrezna zdravstvena nega prispeva k hitrejšemu okrevanju pacienta. Namen
diplomske naloge je predstaviti vlogo medicinske sestre pri oskrbi pooperativnih ran po
artroskopskih posegih.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovanju z uporabo deskriptivne metode
dela. Uporabljena je bila tehnika intervjuvanja. Kot instrument smo uporabili polstrukturirani
intervju, podatke pa smo analizirali v obliki prepisa intervjuja. Raziskava je potekala oktobra
in novembra 2025 v Zdravstvenem domu Krško. Sodelovalo je 8 oseb.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da medicinske sestre dobro poznajo osnovne principe oskrbe
pooperativnih ran. Poseben poudarek namenjajo preprečevanju okužb in pravilni prevezi rane.
Pomembno vlogo pripisujejo tudi zdravstveno-vzgojnemu delu s pacienti. Večina sodelujočih
je izpostavila pomen doslednega upoštevanja smernic. Vse intervjujanke so navedle, da
izkušnje pomembno vplivajo na kakovost oskrbe.
Razprava: Ugotovitve raziskave potrjujejo pomembno vlogo medicinske sestre pri
pooperativni oskrbi ran. Primerjava z literaturo kaže podobne rezultate glede pomena znanja in
izkušenj. Pravilna oskrba rane zmanjšuje tveganje za zaplete in okužbe. Pomemben dejavnik je
tudi učinkovita komunikacija s pacientom. Nadaljnje raziskave bi lahko prispevale k izboljšanju
klinične prakse.
Keywords: Artroskopija kolena, pooperativna rana, zdravstvena nega, medicinska sestra, celjenje ran.
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 109; Downloads: 2
Full text (1,15 MB) |
76. TEORETIČNI MODEL DOROTHEE OREM PRI OSKRBI BOLNIKA S KRONIČNIMI RANAMIJera Grm, 2026, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Kronične rane predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem, saj so povezane z dolgotrajnim celjenjem, pogostimi zapleti in zmanjšano kakovostjo življenja bolnikov. Zdravstvena nega obravnava bolnika in ga vključuje v proces zdravljenja. Teoretični model samooskrbe Dorothee Orem poudarja bolnikovo samostojnost, prepoznavanje primanjkljajev samooskrbe ter prilagajanje zdravstvene nege glede na njegove zmožnosti. Kljub njegovi teoretični vrednosti pa se postavlja vprašanje, v kolikšni meri je model dejansko uporabljen v klinični praksi pri oskrbi bolnikov s kroničnimi ranami. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako medicinske sestre poznajo in uporabljajo model Oremove pri oskrbi bolnika s kroničnimi ranami.
Metode: Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metoda. Podatki so bili zbrani s pomočjo polstrukturiranih intervjujev z devetimi medicinskimi sestrami, ki imajo izkušnje z oskrbo bolnikov s kroničnimi ranami. Vzorec je bil namenski. Zbrani podatki so bili analizirani s tematsko analizo, pri čemer so bile oblikovane kategorije in kode, ki so nam omogočile interpretacijo rezultatov.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da medicinske sestre model Dorothee Orem dobro poznajo predvsem iz časa formalnega izobraževanja, medtem ko njegova neposredna in sistematična uporaba v klinični praksi ni izrazita. Elementi modela sicer so prisotni v vsakodnevnem delu, predvsem pri oceni bolnikove zmožnosti samooskrbe, prilagajanju zdravstvene nege ter izobraževanju bolnikov, vendar se uporabljajo bolj implicitno kot načrtno. Najpogostejši zapleti pri oskrbi kroničnih ran, ki so jih navedle medicinske sestre, so okužbe, bolečina, počasno oziroma dolgotrajno celjenje, neprijeten vonj, izcedek ter psihosocialne posledice, kot je socialna izolacija. Pomemben vpliv na obravnavo bolnika s kronično rano imajo tudi dejavniki, kot so starost, pridružene bolezni, podhranjenost ter neustrezna oskrba v domačem okolju.
Razprava: Ugotovitve v raziskavi potrjujejo, da ima model Oremove velik potencial za uporabo pri oskrbi bolnikov s kroničnimi ranami, vendar v praksi ni dovolj sistematično implementiran. Medicinske sestre sicer delujejo v skladu z njegovimi načeli, vendar pogosto nezavedno in brez strukturiranega pristopa. Ugotovitve poudarjajo potrebo po večjem povezovanju teorije in prakse ter po dodatnem strokovnem izobraževanju, ki bi omogočilo bolj načrtno uporabo modela. Oskrba kroničnih ran zahteva celosten pristop, in sicer fizične, psihološke in socialne vidike ter aktivno vlogo bolnika. Z izboljšano implementacijo teoretičnih modelov bi lahko dosegli boljšo kakovost zdravstvene nege, večjo samostojnost bolnikov in boljše izide zdravljenja.
Keywords: Teoretični model Dorothee Orem, samooskrba, oskrba bolnika, kronične rane.
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 103; Downloads: 1
Full text (1,97 MB) |
77. USPEŠNOST PREVENTIVNIH PRESEJALNIH PROGRAMOV ZORA, DORA IN SVITNina Diklić, 2026, not set Abstract: Izhodišča: Preventivni zdravstveni programi v Sloveniji so pomemben del javnozdravstvene
politike, ki si prizadeva za reševanje različnih zdravstvenih problemov z zgodnjim
odkrivanjem, promocijo zdravja in intervencijami v skupnosti. Namen raziskave je preučiti
uspešnost delovanja presejalnih preventivnih programov ZORA, DORA in Svit v Sloveniji.
Metoda: V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo dela s tehniko analize dokumentov.
Vzorec raziskave je bil namenski, saj smo proučevali letna poročila delovanja preventivnih
programov ZORA, DORA in Svit. Pri analizi dokumentov smo proučevali enajst kriterijev
uspešnosti delovanja preventivnih programov, med drugim število povabljenih posameznikov,
delež sodelujočih, število lokacij testiranja itd.
Rezultati: Ugotovili smo, da je preventivni presejalni program ZORA uspešen, saj je stopnja
sodelujočih od vseh vabljenih večja od 70 %. Poleg tega so kazalniki kakovosti vse boljši, redno
se nagrajuje delo podpornega okolja, izvajajo se redne izobraževalne aktivnosti za strokovnjake
in splošno populacijo. Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi pri programu DORA, ki je bolj
uspešen od programa Svit. Slednji tudi ne presega 70 % odzivnosti povabljene ciljne populacije.
Prednost proučevanih preventivnih presejalnih programov je visoka stopnja sodelovanja,
izvajanje izobraževanj iz timskega in multidisciplinarnega dela. Med priložnosti smo opredelili
večjo vključenost ambasadorjev, vpeljava SMS obveščanja, mreženje med programi samimi.
Slabost nekaterih programov je pomanjkljivo merjenje kazalnikov kakovosti in osnovno
podporno okolje. Največja nevarnost, s katerimi se lahko srečajo programi, je slaba odzivnost
povabljene populacije.
Razprava: Čeprav program Svit ne dosega 70 % praga, pa vsi programi prispevajo k temu, da
se rak v družbi preprečuje, zgodaj odkriva oz. se o njem odprto govori – brez stigme in strahu.
Smiselno je, da se na podlagi prepoznanih slabostih in priložnostih izvede kvalitativna
raziskava z metodo intervjuvanja, ki bi pri vodjah programa proučila naslavljanje le-teh.
Keywords: presejalni program, preventivni program, ZORA, DORA, Svit
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 84; Downloads: 2
Full text (2,44 MB) |
78. UČINKI ZDRAVSTVENE VZGOJE NA RAZUMEVANJE IN SPODBUJANJE ZDRAVIH PREHRANJEVALNIH NAVADRok Grad, 2026, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Za ohranjanje našega zdravja tekom življenja je med ključnimi dejavniki zdrava prehrana. Kljub dobro dostopnim zdravstvenim smernicam številne raziskave kažejo, da je razumevanje zdrave prehrane med odraslimi neenakomerno razvito. Namen naše raziskave je bil preučiti učinke zdravstvene vzgoje na razumevanje in spodbujanje zdravih prehranjevalnih navad.
Metodologija: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Podatke smo zbirali z metodo polstrukturiranih intervjujev s šestimi odraslimi intervjuvanci. Vprašanja so se nanašala na njihove izkušnje z zdravstveno vzgojo, njihovo razumevanje zdrave prehrane in prehranskih navad, dejavnike, ki vplivajo na izbiro živil ter njihovo mnenje o izboljšanju prehranskega znanja. Njihove odgovore smo slovnično uredili, zapisali v tabele in določili kode.
Rezultati: Intervjuvanci so se z zdravstveno vzgojo večinoma prvič srečali v osnovni šoli. Zdi se jim zelo pomembna oziroma koristna. Pri večini je prispevala k boljšemu razumevanju zdrave prehrane in je pozitivno vplivala na prehranjevalne navade. Za večino intervjuvancev je zdrava prehrana ključ do dobrega počutja, povezana pa je z uravnoteženo sestavo obrokov in telesno aktivnostjo. Za presojo, ali je določena hrana zdrava ali ni, se sklicujejo na sestavo živil, stopnjo predelanosti, njen izvor ter označene hranilne vrednosti na embalaži. Intervjuvanci se pogosto odločijo za nakup zdravih živil, predvsem sadja in zelenjave. Poročajo tudi, da so po zdravstveni vzgoji uvedli konkretne spremembe, kot so povečan vnos vode in zmanjšan vnos sladkorja in sladkih pijač. Navajajo tudi več doma pripravljene hrane in obrokov. Za spremembo prehranskih navad pa navajajo kot ključne dejavnike notranjo motivacijo, vpliv družine, bolezen in družbo nasploh. Poudarili so tudi potrebo po več praktičnih in interaktivnih izobraževanjih. Zavedajo pa se tudi pomena zgodnjega izobraževanja.
Razprava: Ugotovitve raziskave so skladne z ugotovitvami tujih študij, ki kažejo, da ima prehransko znanje pomemben vpliv na prehranske navade. Samo po sebi pa nujno ne zagotavlja prehranskih sprememb. Rezultati potrjujejo, da so odrasli dobro osveščeni o načelih zdrave prehrane, vendar med njimi še vedno obstajajo razlike v njihovem udejanjanju, kar potrjuje tudi literatura. Zdravstvena vzgoja ima pomembno vlogo tudi pri oblikovanju pozitivnih stališč, še posebej, ko je prilagojena posamezniku. Raziskava poudarja celosten pristop in njegov pomen, ki zraven znanja vključuje še motivacijo, socialno podporo in dostopnost živil.
Keywords: Ključne besede: zdrava prehrana, razumevanje zdrave prehrane, zdravstvena vzgoja, prehranjevalne navade odraslih.
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 88; Downloads: 3
Full text (869,61 KB) |
79. UČINKI NOČNIH IZMEN NA ZDRAVJE ZDRAVSTVENIH DELAVCEVSara Turk, 2026, not set Abstract: Teoretična izhodišča: V zdravstvu ima izmensko delo pomembno vlogo, saj večina zdravstvenih služb zagotavlja 24-urno oskrbo. Izmene se razlikujejo po številu in dolžini izmen, skupno pa jim je, da delno ali v celoti prekrivajo čas nočnega spanja. Zdravstveni delavci so posledično primorani opravljati nočne izmene, ki predstavljajo pomemben dejavnik tveganja za njihovo fizično in psihično zdravje. Namen naše raziskave je zato raziskati učinke dolgotrajnega dela v nočnih izmenah na fizično in psihično zdravje zdravstvenih delavcev.
Metodologija: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, izvedenimi novembra 2025, z namenskim vzorcem osmih zdravstvenih delavcev s petimi ali več leti delovnih izkušenj, ki redno opravljajo svoje delo v nočni izmeni. Vprašanja, oblikovana na podlagi strokovne literature, so zajemala učinke nočnih izmen na zdravje in možnosti za izboljšanje organizacije nočnih izmen. Teoretični del temelji na pregledu virov iz podatkovnih baz, kot so COBISS, PubMed in SpringerLink.
Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih osem zdravstvenih delavcev, ki imajo najmanj pet let delovnih izkušenj in redno delajo nočne izmene. Intervjuvanci poročajo, da imajo največkrat težave s spanjem in utrujenostjo podnevi. Pogosto navajajo tudi glavobole in razdražljivost. Zdravstveni delavci poročajo o povečanem stresu in zmanjšani zbranosti pri delu. Nočne izmene vplivajo tudi na krajši čas, preživet z družino in prijatelji. Intervjuvanci poudarjajo pomembnost redne telesne aktivnosti, pogostega preživljanja časa v naravi, počitka in druženja s prijatelji kot ustrezne načine spopadanja z negativnimi učinki nočnih izmen.
Razprava: Ugotavljamo, da so najpogostejše zdravstvene težave, ki se pojavijo pri delavcih, ki delajo v nočnih izmenah, motnje spanja, debelost in stres. Delo v nočnih izmenah ima prav tako vpliv na psihično zdravje delavcev, saj jih zaradi narave dela večina poroča o stresu. Nočne izmene med drugim vplivajo na socialno življenje delavcev. Delavci manj časa preživijo s svojo družino, nekateri se ne morejo udeležiti določenih dogodkov ali pa morajo spremeniti načrte glede na svoje izmensko delo. Nočne izmene imajo negativen učinek na spanje zdravstvenih delavcev. Pogoste so motnje spanja, nespečnost, prebujanje ponoči in utrujenost podnevi. Veliko delavcev se z učinki nočnih izmen sooča na nezdrav način, kot je kajenje, prenajedanje in uživanje velikih količin kave. Pomembno je, da se z učinki nočnih izmen na zdravje soočamo na zdrav način, kot je na primer sprehod, načrtovan počitek pred in po delu ter ukvarjanje s hobiji.
Keywords: nočne izmene, izmensko delo, učinki nočnih izmen na zdravje, cirkadiani ritem.
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 99; Downloads: 1
Full text (1,10 MB) |
80. Paliativna oskrba starejših v institucionalnem varstvu: perspektive diplomiranih in srednji medicinskih sester v Dolenjski in Posavski regijiAlenka Tratar, 2026, not set Abstract: Paliativna oskrba predstavlja pomemben del celostne obravnave starejših v domovih za starejše, kjer se medicinske sestre pri svojem delu soočajo s številnimi strokovnimi, organizacijskimi in čustvenimi izzivi. Namen raziskave je bil ugotoviti raven znanja, stališča, zaznano pripravljenost ter zaznane ovire pri izvajanju paliativne oskrbe ter preveriti, ali med diplomiranimi in srednjimi medicinskimi sestrami obstajajo razlike na teh področjih.
Raziskava je temeljila na mešanem raziskovalnem pristopu. Kvantitativni del raziskave je vključeval anketiranje 98 srednjih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ter diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenikov, zaposlenih v devetih domovih za starejše na območju Dolenjske in Posavja. Podatke smo analizirali z uporabo opisne in inferencialne statistike. Kvalitativni del raziskave je obsegal 18 polstrukturiranih intervjujev, ki so omogočili poglobljen vpogled v izkušnje in stališča udeležencev. Intervjuje smo analizirali z metodo analize vsebine, pri čemer smo s pomočjo kodiranja oblikovali tematske sklope in kategorije.
Rezultati kažejo, da dokončana izobrazba pomembno vpliva na samooceno znanja, stališča ter zaznano pripravljenost za izvajanje paliativne oskrbe. Ugotovljena je bila statistično značilna povezanost med višjo samooceno znanja in bolj pozitivnimi stališči do paliativne oskrbe. Razlike v zaznavanju ovir med skupinama niso bile potrjene, kar kaže, da so najpogostejše ovire verjetno povezane z organizacijskimi in sistemskimi dejavniki v delovnem okolju. Kvalitativni rezultati so pokazali, da srednje medicinske sestre pogosteje izpostavljajo čustveno obremenjenost neposredne oskrbe, diplomirane medicinske sestre pa poudarjajo predvsem strokovne in organizacijske vidike paliativne obravnave.
Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen kontinuiranega izobraževanja ter krepitve organizacijske in psihosocialne podpore zaposlenim, saj lahko le ustrezno usposobljeni in podprti zdravstveni delavci zagotavljajo kakovostno paliativno oskrbo v domovih za starejše.
Keywords: paliativna oskrba, domovi za starejše, medicinske sestre, znanje, stališča, zaznane ovire.
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 78; Downloads: 1
Full text (1,70 MB) |
