Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Teoretična izhodišča: Rak dojke je ena najpogosteje diagnosticiranih oblik raka pri ženskah in večinoma zahteva kirurško zdravljenje z mastektomijo ter rekonstrukcijo dojke. Fizioterapija po rekonstrukciji dojke predstavlja pomemben del celostne obravnave bolnic. Namen diplomskega dela je raziskati pomen in značilnosti fizioterapevtske obravnave po rekonstrukciji dojke zaradi kirurškega zdravljenja raka na dojki. Metode: Empirični del vsebuje kvalitativni raziskovalni pristop. Uporabili smo metodo kompilacije, komparacije in deskripcije. V raziskavo smo vključili pet že opravljenih raziskav, ki smo jih predstavili s pomočjo diagrama PRISMA. S pomočjo ocenjevalne lestvice PEDro smo ocenili kakovost izbranih raziskav. Na podlagi raziskovalnih vprašanj smo analizirali raziskave in jih razdelili v tabelo kategorij in kod. Rezultati: Na podlagi podrobne analize strokovne literature smo ugotovili, da ima fizioterapevtska obravnava po rekonstrukciji dojke zaradi kirurškega zdravljenja raka na dojki pomemben vpliv na funkcionalne rezultate in kakovost življenja bolnic, saj prispeva k izboljšanju obsega gibljivosti (ROM), zmanjšanju bolečine, utrujenosti in boljši funkcionalnosti zgornjih udov. Razlike med rekonstruktivnimi programi obravnave stremijo k individualiziranemu pristopu, ki zajema vrsto, metodo in morebitne omejitve rekonstrukcije dojke. Razprava: Fizioterapija po rekonstrukciji dojke je ključen del multidisciplinarne rehabilitacije, saj pomembno pripeva k hitrejšemu in uspešnejšemu okrevanju, še posebej je pomemben individualen pristop med bolnico in fizioterapevtom. Z analizo izbranih raziskav smo potrdili, da fizioterapevtska obravnava pomembno pripomore k izboljšanju funkcionalnih sposobnosti, zmanjšanju pooperativnih zapletov in višji kakovosti življenja bolnic po rekonstrukciji dojke.
Keywords: rekonstrukcija dojke, fizioterapija, rak dojke, rehabilitacija, kakovost življenja
Published in ReVIS: 19.06.2026; Views: 136; Downloads: 4
Full text (1,66 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Bolečina v hrbtenici je najpogosteje razširjena vrsta bolečine med populacijo. V manjšem odstotku primerov je razlog za to hernija diska. Vzroki za hernijo so: degenerativne spremembe, nenadni ali nepravilni gibi, akutne poškodbe, premikanje težkih bremen, neprestano sedenje itd. Zdravljenje poteka s protibolečinsko in/ali protivnetno terapijo, počitkom, fizioterapijo in tudi z operacijo, kateri sledi rehabilitacija. Za zagotavljanje primerne zdravstvene nege pacienta s hernijo Callista Roy v svojem teoretičnem modelu poudarja, da je človek večdimenzionalno bitje, ki iz svojega notranjega in zunanjega okolja prejema dražljaje, ki vplivajo na njegovo počutje, vedenje in zdravstveno nego. Ključno vlogo pri tem ima diplomirana sestra, ki dražljaje prepozna, jih poskuša usmerjati ter pripravi in izvaja individualen načrt zdravstvene nege, da bi pacient dosegel cilj zdravljenja hernije diska. Namen raziskave je proučiti uporabnost teoretičnega modela Calliste Roy pri adaptaciji pacienta s hernijo diska. Metode: Uporabljena sta bila kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Primarne podatke smo pridobili s tehniko intervjuvanja. Izbrani instrument za zbiranje podatkov je bil strukturirani intervju. Vzorec je bil namenski in je vključeval paciente, ki so se ali se še vedno vodijo v nevrološki ambulanti zaradi hernije diska. Intervjuje smo izvedli z 10 osebami, ki smo jih razdelili v dve skupini: paciente s hernijo diska (pet oseb) in zdravstvene delavce (pet oseb). Intervjuji so bili izvedeni v obdobju od februarja do aprila 2026. Rezultati: Pacienti s hernijo diska so sprva podvrženi medikamentni terapiji, počitku in fizioterapiji. V primeru, da navedeno nima učinka, se na podlagi preiskav in testov odločimo za operacijo. Ne glede na vrsto zdravljenja, pacienti ostajajo previdni pri obsegu in načinu gibanja, zaradi strahu, da ne pride do ponovitve hernije. Medicinske sestre pravijo, da sta največja izziva pri delu s pacienti s hernijo diska obvladovanje bolečine in motivacija pacienta. Medicinske sestre poznajo in v določeni obliki tudi uporabljajo teoretični model Roy pri svojem delu na nevrološkem oddelku. Razprava: Diplomirane medicinske sestre kot največja izziva pri obravnavi in negi pacienta s hernijo prepoznavajo obvladovanje bolečine in motivacijo pacienta. Pri svojem delu uporabljajo načela in koncepte teoretičnega modela Roy, čeprav ne navajajo, da bi sledile predpisanim šestim korakom, ki jih navaja model.
Keywords: hernija diska, zdravljenje hernije diska, rehabilitacija hernije diska, model Calliste Roy
Published in ReVIS: 18.06.2026; Views: 145; Downloads: 1
Full text (1,26 MB)

Abstract: Zvin gležnja je ena najpogostejših poškodb mišično-skeletnega sistema, ki se najpogosteje pojavi med športno aktivnostjo. Zdravljenje zvinov gležnja je potrebno začeti čim prej, saj odlašanje z rehabilitacijo povečuje tveganje za kronične bolečine, nestabilnost in ponovne poškodbe, pri čemer je ključnega pomena pravočasna in pravilna rehabilitacija, ki temelji na kombinaciji naprednih terapevtskih metod. Namen diplomskega dela je bil s pregledom znanstvene in strokovne literature raziskati ter predstaviti konzervativne metode fizioterapije, ki se uporabljajo pri zdravljenju zvina gležnja. V empiričnem delu je bilo analiziranih devet kliničnih študij, ki so proučevale učinke različnih fizioterapevtskih postopkov, kot so manualna terapija, proprioceptivne vaje, krioterapija, taping, električna stimulacija in uporaba ortoz. Rezultati kažejo, da so se kot najučinkovitejše izkazale metode zdravljenja, ki vključujejo kombinacijo različnih konzervativnih pristopov. Posebej uspešna se je pokazala kombinacija proprioceptivnih vaj in manualne terapije. Ugotovitve potrjujejo pomen celostnega in individualiziranega pristopa v fizioterapevtski obravnavi, saj ta lahko izboljša gibljivost, stabilnost ter zmanjša tveganje za ponovitev poškodb. Delo hkrati izpostavlja potrebo po nadaljnjem raziskovanju metod fizioterapije za zdravljenje zvina gležnja, zlasti v slovenskem prostoru.
Keywords: zvin gležnja, fizioterapija, konzervativno zdravljenje, manualna terapija, proprioceptivne vaje
Published in ReVIS: 18.06.2026; Views: 175; Downloads: 5
Full text (1,58 MB)

Abstract: Uvod: Osamljenost je kompleksen psihosocialni pojav, ki se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, v starosti pa lahko predstavlja še posebej težko izkušnjo, s številnimi negativnimi posledicami za zdravje in počutje starejših odraslih. Osamljenost v domovih za starejše predstavlja eno izmed najpogostejših in najtežjih stisk, s katero se lahko soočajo stanovalci. S primernimi domskimi intervencijami se lahko osamljenost tudi pomembno zmanjšuje. Metode: Za raziskavo je uporabljena kvalitativna metodologija, v okviru katere je izvedenih 12 polstrukturiranih intervjujev, opravljenih s stanovalci Doma starejših Rakičan. Za analizo podatkov je uporabljen induktivni pristop, ob tem pa je oblikovanih 42 kod, klasificiranih v 8 kategorij. Izpostavljene so ključne teme, povezane z domskimi intervencijami, ki zmanjšujejo osamljenost v domu za starejše. Rezultati: Kvalitativna analiza doživljanja osamljenosti stanovalcev v Domu starejših Rakičan je pokazala, da se ti v domu redko počutijo osamljene, osamljeni so predvsem zaradi zdravstvenih težav in osebnih izgub. Na domsko okolje so se večinoma navadili in so zadovoljni z bivalnim okoljem, osebjem in aktivnostmi. Nekateri intervjuvani stanovalci bi si želeli tudi popoldanskih dejavnosti in dejavnosti čez vikend, večina pa jih je z obstoječimi dejavnostmi zadovoljna. Razprava in zaključek: Iz raziskave je razvidno, da intervjuvani stanovalci v domu za starejše redko občutijo osamljenost, ki je povezana z dejavniki, kot so višja kronološka starost, osebne izgube, bolezni in neavtonomne odločitve za selitev v dom za starejše. Pred osamljenostjo jih varujejo kakovostni odnosi s svojci, sostanovalci in zaposlenimi, pozitivne osebnostne lastnosti, občutek domačnosti in pripadnosti domski skupnosti ter aktivno vključevanje v domske aktivnosti, kot so domska maša, telovadba, delovna terapija in glasbeni dogodki.
Keywords: staranje, starejši odrasli, dom za starejše, osamljenost, intervencije
Published in ReVIS: 18.06.2026; Views: 147; Downloads: 1
Full text (2,07 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava stališča zdravstvenih delavcev do paliativne oskrbe v domovih za starejše. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni pojmi paliativne oskrbe, njen razvoj, biopsihosocialni in holistični pristop, etična načela ter pomen interdisciplinarnega sodelovanja pri zagotavljanju kakovostne obravnave. Posebna pozornost je namenjena vlogi medicinskih sester in drugih članov tima pri lajšanju trpljenja, ohranjanju dostojanstva ter izboljšanju kakovosti življenja stanovalcev z napredovalimi kroničnimi in neozdravljivimi boleznimi. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni med zdravstvenimi delavci v slovenskih domovih za starejše. Namen raziskave je bil ugotoviti njihova znanja, stališča in izkušnje s področja paliativne oskrbe ter prepoznati dejavnike, ki vplivajo na njeno izvajanje. Rezultati so pokazali, da zdravstveni delavci paliativno oskrbo razumejo kot ključen del zdravstvene nege, vendar kot glavne ovire izpostavljajo pomanjkanje časa, kadra in formalnega izobraževanja. Ugotovitve poudarjajo potrebo po dodatnem usposabljanju zaposlenih, večji organizacijski podpori in sistematičnem vključevanju paliativne oskrbe v delo domov za starejše. Delo prispeva k razumevanju pomena paliativne kulture v institucionalnem okolju ter k izboljšanju kakovosti življenja starostnikov.
Keywords: paliativna oskrba, zdravstveni delavci, domovi za starejše, kakovost življenja, zdravstvena nega
Published in ReVIS: 18.06.2026; Views: 153; Downloads: 2
Full text (1,51 MB)