Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: This thesis looks at what helps or hinders digitalization projects, with a focus on how project management and digitalization standards can work together to shape results. It suggests that bringing these standards together is needed to provide reliable and user-friendly digital services in the public sector. This implementation approach can help teams build skills in strategy, governance, and technology, which can ultimately lead to bolstered credibility and encourage wider use of digital services by citizens and entrepreneurs. The thesis looks at Croatia's digital evolution journey and compares it with international best practices as well as two top EU countries in digital licensing. It examines how countries use standards, infrastructure, and project delivery to meet economy's needs. By doing this, the thesis focuses on finding both similarities and differences, in goals, methods, and results, and collects lessons for policy, technology, and service delivery, such as the importance of clear laws, strong identity and data systems, flexible development, and regular feedback. A key part of understanding why some digital services work and why some are not, is to understand user experience. The thesis presents the feedback collected from everyday users, through online surveys and the structured interviews, focusing on the success factors that contribute to uptake of digital services. The thesis concludes by offering a practical roadmap for policymakers and delivery teams to implement and maintain successful digitalization licensing services project. By learning from digital leaders, the thesis aims to help policy leaders plan trusted and widely used services.
Keywords: digitalization, project management standards, user adoption, interoperability, operational roadmap
Published in ReVIS: 22.06.2026; Views: 171; Downloads: 4
Full text (2,80 MB)

Abstract: Izhodišča: Dojenje je prepoznano kot optimalni način hranjenja novorojenčka in nudi ogromno kratkoročnih in dolgoročnih koristi tako za zdravje matere kot novorojenčka. Za uspešno dojenje je zelo pomembna dobra vzpostavitev začetnega dojenja. Na uspešno začetno dojenje pomembno vpliva zgodnji stik kože na kožo, ki spodbuja hormonski odziv in posledično laktacijo, ter navezanost matere in novorojenčka. Poleg vaginalnega poroda poznamo tudi carski rez, ki je kirurški poseg, kjer se plod rodi skozi rez trebušne stene in maternice. Poznamo urgentni carski rez, ki se izvede, ko med vaginalnim porodom pride do zapletov, ki morebitno ogrožajo plod ali mater, in elektivni ali načrtovani carski rez, ki se izvede, kadar vaginalni porod predstavlja večje tveganje za plod ali mater. Namen diplomske naloge je preučiti dejavnike, ki vplivajo na uspešnost dojenja, ter intervencije, ki spodbujajo vzpostavitev dojenja po carskem rezu. Metode: Podatke smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne literature ter z analizo virov. Uporabljena je bila domača in tuja literatura, ki smo jo na osnovi izločitvenih kriterijev pridobili v podatkovnih bazah Pubmed, Springer Link, Medline, Science Direct in COBISS ter prek iskalnika Google Učenjak (Google Scholar). Za iskanje smo uporabili naslednje besedne zveze v slovenščini: dojenje, carski rez, stik kože na kožo in zdravstvena nega, v angleščini pa naslednje besedne zveze: breastfeeding, cesarean section, skin to skin in nursing. Uporabljeni so bili naslednji omejitveni kriteriji: angleški in slovenski jezik, datum objave med 2015 in 2025, recenzirani članki in prost dostop celotnega besedila. Zbiranje podatkov je potekalo decembra 2025. Pri pregledu literature smo izvedli vsebinsko analizo spoznanj vključenih raziskav. Uporabili smo tehniko kodiranja in oblikovanja vsebinskih kategorij. V prizma diagramu smo predstavili potek iskanja literature. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 11 raziskav. Izbor literature je temeljil na vsebinski ustreznosti. Kakovost zbrane znanstvene in strokovne literature smo določili s pomočjo hierarhije dokazov v znanstvenem raziskovalnem delu. V raziskavo sta bila vključena dva sistematična pregleda literature, dve naključno kontrolirani raziskavi, ena nenaključno kontrolirana raziskava, dve kohortni raziskavi, dve presečni raziskavi, ena kvalitativna raziskava in en pregled literature. Vsebinske kode smo razporedili v štiri kategorije: vpliv carskega reza na dojenje, vplivi stika kože na kožo, strategije za izboljšanje uspešnosti dojenja po carskem rezu in vpliv zdravstvenega osebja na dojenje. Razprava: Carski rez je povezan s kasnejšim začetkom dojenja, nižjo stopnjo izključnega dojenja in pogostejšim prehodom na kombinirano ali nadomestno hranjenje. Glavni razlogi so predvsem pooperativna oskrba ter ločitev matere in novorojenčka, ki omejujeta zgodnji stik kože na kožo. Uspešnost dojenja po carskem rezu omejujejo fiziološki in psihološki dejavniki, ki so medsebojno povezani in vplivajo na začetek laktacije in dojenja. Zgodnji stik kože na kožo se izkazuje kot ena pomembnejših strategij pri omejevanju ovir pri dojenju, ki jih prinaša carski rez, saj spodbuja hormonski odziv ter navezanost matere in novorojenčka, ki pozitivno vplivata na uspešnost začetka dojenja. Pomembno vlogo ima tudi podpora zdravstvenega osebja, ki lahko z aktivno podporo in pomočjo, svetovanjem ter organizacijo oskrbe bistveno izboljša rezultate dojenja. Carski rez sam po sebi ne onemogoča dojenja, vendar je za uspešen začetek in vzdrževanje dojenja potrebna celostna podpora, ki vključuje izobraževanje, usposabljanje in psihološko pripravo na dojenje ter ustrezno organizacijo zdravstvene oskrbe, ki omogoča zgodnji stik kože na kožo in aktivno podporo pri začetnem dojenju.
Keywords: dojenje, carski rez, stik kože na kožo, zdravstvena oskrba
Published in ReVIS: 20.06.2026; Views: 185; Downloads: 6
Full text (841,31 KB)

Abstract: Izhodišča: Poporodno obdobje spremljajo številne telesne, psihološke in socialne spremembe, ki lahko pomembno vplivajo na spolno zdravje žensk. Kljub temu je spolno zdravje v poporodni obravnavi pogosto premalo sistematično vključeno. Namen raziskave je bilo ugotoviti, kako kakovost poporodne obravnave, dostopnost informacij in svetovanje o spolnem zdravju vplivajo na spolno funkcijo žensk po porodu, ter preučiti vpliv načina poroda, porodnih poškodb presredka, partnerske podpore, starosti in indeksa telesne mase. Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z metodo spletnega anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 709 žensk, ki so rodile v zadnjih dveh letih v Sloveniji. Podatki so bili zbrani s pomočjo strukturiranega vprašalnika in jih analizirali s pomočjo programa SPSS. Spolna funkcija je bila ocenjena z lestvico FSFI. Za analizo podatkov so bili uporabljeni Spearmanov koeficient korelacije, hi-kvadrat test in Mann-Whitneyjev U-test. Rezultati: Rezultati kažejo, da sta kakovostnejša poporodna obravnava ter boljša informiranost o spolnem zdravju po porodu povezani z ugodnejšo spolno funkcijo žensk po porodu. Pomembno vlogo pri tem ima tudi partnerska podpora. Vaginalni porod je bil v primerjavi s carskim rezom povezan z večjo pojavnostjo disparevnije. Anketiranke so med najpogostejšimi spolnimi težavami po porodu navajale zmanjšano spolno željo, suhost nožnice, nelagodje med spolnim odnosom in disparevnijo. Statistično značilnih razlik glede poškodb presredka in indeksa telesne mase nismo ugotovili, starost pa je bila šibko negativno povezana s spolno funkcijo. Razprava: Rezultati potrjujejo, da je spolno zdravje pomemben del celostnega poporodnega okrevanja. Kakovostna poporodna obravnava, dostopnost informacij in partnerska podpora lahko prispevajo k boljšemu spolnemu zdravju žensk po porodu. Ugotovitve poudarjajo potrebo po bolj sistematični vključitvi vsebin spolnega zdravja v poporodno obravnavo.
Keywords: poporodno obdobje, spolno zdravje, spolna funkcija, FSFI, kakovost poporodne obravnave
Published in ReVIS: 19.06.2026; Views: 188; Downloads: 4
Full text (2,52 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Medicinske sestre – nosečnice, zaposlene v enotah intenzivne terapije so vsakodnevno izpostavljene poklicnim tveganjem. Gre za okolje z visoko stopnjo fizičnih psihičnih in okoljskih obremenitev, ki lahko vplivajo na potek nosečnosti ter izide pri materi in plodu. Namen raziskave je pridobiti celovite vpoglede v tveganja, prilagoditve in priporočila, ki so pomembna za varno in učinkovito delo te specifične skupine zaposlenih. Cilji so ugotoviti delovna tveganja, s katerimi se srečujejo medicinske sestre – nosečnice v enotah intenzivne terapije in nege, opredeliti strokovna in organizacijska priporočila za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja za medicinske sestre – nosečnice ter izidi njihovih nosečnosti. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovali pristop z deskriptivno metodo dela. Za izdelavo teoretičnega dela smo uporabili sekundarne podatke, ki smo jih zbrali s pregledom strokovne in znanstvene literature. Primarne podatke smo zbrali s tehniko anketiranja. Anketiranje je potekalo med naključno izbranimi medicinskimi sestrami – nosečnicami zaposlenimi v enotah intenzivne terapije, kliničnih oddelkih in drugje. V raziskavi je sodelovalo 106 anketirank, zaposlenih v enotah intenzivne terapije. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS in jih grafično ter tabelarično predstavili s pomočjo aplikacije 1KA ter z računalniškim programom Microsoft Office Excel. Rezultati: Rezultati so pokazali, da so bile noseče medicinske sestre največkrat izpostavljene rokovanju z ostrimi predmeti, utrujenosti, bolnišničnim okužbam, stresu, fizično napornemu delu, škodljivim snovem, napadalnemu vedenju pacientov ter najredkeje sevanju. Kot najučinkovitejše priporočilo za zmanjšanje tveganja za zdravstvene zaplete v nosečnosti ocenjujejo izogibanje sevanju, ukinitev nočnega dela, ukinitev dela ob pacientu s potrjeno bolnišnično okužbo, zmanjšanje fizičnih obremenitev, omejevanje izpostavljenosti škodljivim dejavnikom ter najmanj učinkovito ocenjujejo prilagoditev delovnega časa. Razprava: Enota intenzivne terapije je ena izmed najzahtevnejših enot, kjer so v večini zaposlene medicinske sestre, ki so v rodnem obdobju, razmere v enotah intenzivne terapije pa niso optimalne za nosečnice ter zahtevajo prilagoditve. Še vedno ni dobro raziskano, katere prilagoditve bi morali nadrejeni pri nosečnicah upoštevati. Ključnega pomena je zmanjšanje fizičnih obremenitev, omejevanje izpostavljenosti nevarnim dejavnikom, prilagoditev delavnika ter psihična podpora na delovnem mestu.
Keywords: nosečnost, medicinska sestra, enota intenzivne terapije, delovna tveganja, izidi nosečnosti
Published in ReVIS: 19.06.2026; Views: 175; Downloads: 6
Full text (2,08 MB)

Abstract: Poškodba zadnjih stegenskih mišic je ena najpogostejših poškodb pri nogometaših. Posebej zaskrbljujoča je visoka stopnja ponovitev poškodb, saj še dodatno podaljšujejo obdobje odsotnosti igralca z igrišča. Ključnega pomena je celostna in sistematična rehabilitacija. Sodobni pristopi v rehabilitaciji temeljijo na kombinaciji različnih fizioterapevtskih metod in tehnik, specifičnih vadbenih protokolih in postopnega vračanja v obremenitev, pri čemer je cilj ne le povrnitev funkcionalnih sposobnosti, temveč tudi dolgoročno varno nadaljevanje športne kariere. Namen diplomskega dela je bil s pomočjo pregleda obstoječe literature predstaviti najučinkovitejše fizioterapevtske metode in tehnike za obravnavo poškodb zadnjih stegenskih mišic pri nogometaših ter predstaviti najučinkovitejše preventivne programe. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Podatki so bili zbrani s pregledom znanstvene literature v časovnem obdobju od 2015 do 2025. Analizirali smo 17 raziskav, ki so preučevale učinke različnih fizioterapevtskih metod in tehnik pri rehabilitaciji zadnjih stegenskih mišic. Najpogosteje so vključevale protokol RICE, ekscentrične vaje, vaje za povečanje moči, gibljivosti, agilnosti, propriocepcije, koordinacije, manualne tehnike. Preučili smo tudi različne preventivne protokole za zmanjšanje poškodb zadnjih stegenskih mišic. Celostna kombinacija kriterijsko zasnovanega procesa, funkcionalnega treninga, postopnega uvajanja ekscentričnih vaj in sodobnih oblik fizikalne terapije so se pokazali kot optimalen pristop za uspešno rehabilitacijo poškodb zadnjih stegenskih mišic. V okviru preventive pa se je kot najbolj učinkovit izkazal večkomponentni kompleksni preventivni program. Učinkovita preventiva v kombinaciji s sistematično in strokovno vodeno rehabilitacijo tako predstavlja ključno orodje za zmanjšanje pogostosti poškodb ter zagotavlja varno vrnitev športnikov v trenažni proces in tekmovalni ritem.
Keywords: fizioterapevtska obravnava, poškodbe zadnjih stegenskih mišic, rehabilitacija, nogometaši, preventive
Published in ReVIS: 19.06.2026; Views: 187; Downloads: 9
Full text (1,10 MB)