71. Kriza na Bližnjem vzhodu : pravno, humanitarno in politično vprašanje izraelsko-palestinskega konflikta v 21. stoletjuAlmedina Sinanović, 2026, undergraduate thesis Abstract: Izraelsko-palestinski konflikt je dolgotrajna politična, humanitarna in zgodovinska kriza. Čeprav se dogaja le na območju Palestine in Izraela, ta problem vpliva na celoten svet. Zaradi nerešenega problema tj. vprašanja ozemlja držav že od druge svetovne vojne prihaja do pravnopolitičnih nestabilnosti med drugimi državami. Glavni problem je predvsem izvajanje vojaških operaciji, ki bi jih bilo možno opredeliti kot kršitve mednarodnega humanitarnega prava (zlasti glede zaščite civilistov). Posebno vprašljiva so ravnanja med vojaškimi cilji in civilnim prebivalstvom, saj vzbujajo dvom o načelu sorazmernosti. Zahodni breg, Vzhodni Jeruzalem in Gaza so ozemlja, ki jih je Izrael zasedel med vojno leta 1967. Izraelska prisotnost na Zahodnem bregu, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, velja po mednarodnem pravu za vojaško okupacijo. Mednarodne institucije so sprejele več stališč in ukrepov glede konflikta. Med najpomembnejšimi je svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča iz leta 2004, ki je razglasilo gradnjo izraelskega zidu na okupiranem ozemlju za kršitev mednarodnega prava, saj posega v življenje palestinskih civilistov in zaradi tega nastaja aneksija. V osrednjem delu so predstavljeni trenutni dogodki, ki pričajo o vprašljivem načinu reševanja spora. Bistveni pomen dela je prikazati, zakaj obstajajo domneve o najhujših zločinih in na kakšen način se le-te kažejo. Kljub obširni mednarodnopravni regulativi in številnim političnim pobudam trajna rešitev ostaja neuresničena predvsem zaradi neenotnosti mednarodne skupnosti in nepopustljivih nacionalnih interesov obeh strani. Keywords: Izrael, Palestina, Hamas, genocid, rimski statut, mednarodno pravo, človekove pravice, mednarodne organizacije, mednarodno kazensko sodišče, okupacija Published in ReVIS: 13.07.2026; Views: 38; Downloads: 1
Full text (707,86 KB) |
72. Kakovost spanja in spalne navade medicinskih sester : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaLana Jelen Anđelić, 2026, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Spanje je temeljna fiziološka potreba, ki je ključna za telesno in duševno zdravje. Motnje spanja predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem, zlasti pri medicinskih sestrah zaradi izmenskega in nočnega dela. Porušen cirkadiani ritem negativno vpliva na kakovost spanja, zdravje in delovno učinkovitost. Metodologija: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metoda zbiranja podatkov. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom 1KA, ki smo ga razdelili med izvajalce zdravstvene nege v dveh ustanovah v Pomurju. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s programom IBM SPSS Statistics (različica 30.0) in s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Več kot polovica medicinskih sester (59,1 %) spi šest ali manj ur na noč. Kar 54,2 % medicinskih sester svojo kakovost spanja ocenjuje kot povprečno. Izkaže se, da imajo medicinske sestre, ki ne opravljajo nočnih izmen, višji povprečni rang kakovosti spanja kot tiste, ki redno opravljajo nočne izmene. Najpogostejši dejavnik, ki negativno vpliva na spanec, je stres (72,3 %). Kar 91,6 % medicinskih sester se ne poslužuje uspaval, skoraj polovica (47,0 %) pa vsakodnevno uporablja poživila. Pripravljenost za dodatno izobraževanje na temo spanja je izrazilo skupno 83,1 % anketiranih. Razprava in zaključek: Rezultati so pokazali, da imajo medicinske sestre, ki redno opravljajo nočne izmene, manj kakovostno spanje, pri čemer starost ni bila pomemben dejavnik. Pomemben delež medicinskih sester ne dosega priporočenega trajanja spanja, kar kaže na pomanjkljivo ozaveščenost o pomenu spanja. Ugotovitve poudarjajo potrebo po izobraževanju in sistemskih ukrepih za izboljšanje kakovosti spanja medicinskih sester. Keywords: spanje, medicinska sestra, izmensko delo, spalne navade, cirkadiani ritem Published in ReVIS: 13.07.2026; Views: 30; Downloads: 2
Full text (2,26 MB) |
73. Utjecaj financijske pismenosti građana na ugovaranje proizvoda i usluga financijskih institucija u Republici HrvatskojGoran Lepanović, 2026, not set Abstract: Disertacija se bavi istraživanjem utjecaja financijske pismenosti građana na ugovaranje proizvoda i usluga financijskih institucija u Republici Hrvatskoj. Glavni je cilj rada analitički ispitati povezanost između razine financijske pismenosti i sposobnosti pojedinaca da donose informirane financijske odluke, s posebnim naglaskom na korištenje, odabir i razumijevanje proizvoda i usluga financijskih institucija. Teorijski dio disertacije detaljno razmatra suvremene koncepte financijske pismenosti, njezinu definiciju, kao i njezinu ulogu u oblikovanju ekonomskih odluka te stabilnosti financijskog sustava. U kontekstu globalnih i regionalnih trendova analizirani su izazovi u području obrazovanja i njihove implikacije na financijske kompetencije pojedinaca.
Empirijski dio rada temelji se na kvantitativnom istraživanju provedenom na reprezentativnom uzorku građana Republike Hrvatske. Korištenjem deskriptivnih statističkih metoda, analize varijance i regresijskih modela utvrđene su značajne razlike u razinama financijske pismenosti koje su povezane sa stupnjem formalnog obrazovanja, dohotkom, dobi, radnim iskustvom i drugim sociodemografskim obilježjima ispitanika. Regionalna analiza otkriva da građani urbanih sredina, osobito u okviru balkanske regije, pokazuju superiornije rezultate u usporedbi sa svojim vršnjacima u ruralnim područjima, što dodatno naglašava važnost konteksta u evaluaciji financijskih kompetencija.
Zaključno, rezultati disertacije sugeriraju da viša razina financijske pismenosti značajno doprinosi većoj sposobnosti građana da prepoznaju, evaluiraju i ugovaraju financijske proizvode i usluge na način koji povećava njihovu financijsku sigurnost i ekonomski prosperitet. Na temelju empirijskih nalaza preporučuje se razvoj i implementacija ciljano usmjerenih obrazovnih intervencija, integracija financijske edukacije u nacionalne kurikulume te kontinuirano stručno usavršavanje nastavnika. Takvi koraci mogli bi imati ključan utjecaj na unapređenje financijskog zdravlja pojedinaca i konkurentnosti financijskog sektora, čime bi se stvorili temelji za stabilnije i održivije ekonomsko okruženje. Keywords: financijska pismenost, ugovaranje financijskih proizvoda, digitalna pismenost, empirijsko istraživanje, financijsko obrazovanje Published in ReVIS: 11.07.2026; Views: 69; Downloads: 0
Full text (5,13 MB) |
74. Analiza zaznavanja korupcije: primerjava med demografskimi dejavniki v slovenijiMitja Pust, 2026, not set Abstract: Doktorska disertacija obravnava korupcijo kot kompleksen, večdimenzionalen družbeni pojav, ki presega zgolj pravno opredelitev zlorabe položaja in pooblastil za osebno korist ter vključuje zaznavanje, vrednotenje in vedenjske odzive posameznikov. Kljub obstoječim mednarodnim in nacionalnim pravnim okvirom ter številnim protikorupcijskim prizadevanjem korupcija ostaja pomemben izziv sodobnih družb. Disertacija poudarja pomen razumevanja dejavnikov, ki vplivajo na zaznavanje korupcije, njeno sprejemljivost in odzivanje nanjo, kot ključno izhodišče za razvoj učinkovitih protikorupcijskih strategij.
Izhajajoč iz raziskovalne vrzeli na področju vpliva demografskih dejavnikov na zaznavanje in vedenje v zvezi s korupcijo je bila izvedena kvantitativna raziskava na vzorcu 425 slovenskih državljanov. Namen raziskave je bil analizirati zaznavanje razširjenosti korupcije, stališča do sprejemljivosti koruptivnih ravnanj ter vedenjske odzive na koruptivne situacije glede na spol, starost in stopnjo izobrazbe. Rezultati kažejo statistično značilne razlike med demografskimi skupinami pri zaznavanju korupcije, njeni pogostosti ter pri presoji sprejemljivosti in odzivanja na koruptivna ravnanja. Ugotovitve hkrati kažejo na zaznano pomanjkanje učinkovitega nadzora in sankcioniranja korupcije, zlasti na področju javnih naročil, ter potrjujejo, da anketiranci korupcijo večinoma ocenjujejo kot nesprejemljivo.
Disertacija prispeva k razumevanju korupcije kot pravno in družbeno pogojenega pojava ter predstavlja empirično utemeljeno podlago za oblikovanje ciljno usmerjenih in učinkovitejših protikorupcijskih ukrepov v Sloveniji. Keywords: zaznavanje korupcije, sodelovanje v korupciji, demografski dejavniki, razlike med spoloma, razlike med starostnimi skupinami, razlike med izobrazbenimi skupinami Published in ReVIS: 11.07.2026; Views: 62; Downloads: 0
Full text (2,67 MB) |
75. Kružno gospodarstvo, gospodarski rast i provjera sustava povratne naknade kao modela kružnog gospodarstvaRobert Nikolić, 2026, not set Abstract: Disertacija istražuje povezanost kružnoga gospodarstva i gospodarskog rasta s naglaskom na učinkovitost sustava povratne naknade kao modela kružnoga gospodarstva. Cilj istraživanja jest ispitati utjecaj SPN-a na strukturu miješanoga komunalnog otpada, utjecaj na gospodarski rast i socioekonomske pokazatelje u zemljama članicama EU. Uspoređene su dvije skupine zemalja: Finska, Hrvatska i Njemačka kao zemlje sa sustavom povratne naknade i Austrija, Francuska, Mađarska i Slovenija kao zemlje bez sustava povratne naknade. Otpad, koliko god se činio bezvrijedan, ima svoju vrijednost i generator je gospodarskog rasta ako se njime promišljeno upravlja, a sustav povratne naknade kao specifičan instrument kružnoga gospodarstva jest poticaj recikliranju, smanjenju količine različitih frakcija u otpadu, upravljanja otpadom pripremajući ga kao čistu sirovinu u svrhu recikliranja. Uz navedeno generira gospodarske i društvene koristi: pridonosi pokretanju gospodarstva, osnivanju novih poduzeća, zapošljavanju te primjeni novih tehnologija. SPN pridonosi ostvarivanju ciljeva održivog razvoja Agende Ujedinjenih naroda 2030 te Europskom zelenom planu. Empirijsko istraživanje provedeno je na temelju sekundarnih podataka za razdoblje od 2011. do 2021. godine na uzorku sedam država članica EU. Rezultati upućuju na to da zemlje s implemantiranim sustavom povratne naknade ostvaruju statistički značajno smanjenje udjela plastičnog, metalnog i staklenog otpada u miješanom komunalnom otpadu, više stope recikliranja te pozitivnu povezanost sustava povratne naknade i gospodarskog rasta, povećanja zaposlenosti u sektoru otpada, rast broja poduzeća te smanjenje eksploatacije prirodnih resursa. Temeljna spoznaja disertacije jest da sustav povratne naknade predstavlja učinkovit model kružnoga gospodarstva uz istodobno postizanje ekološke i socijalne koristi. Ovo istraživanje predstavlja primjer promicanja recikliranja plastičnog, staklenog i metalnog ambalažnog otpada, jačanje zaštite okoliša te daje preporuke za buduća istraživanja. Keywords: otpad, sustav povratne naknade, kružno gospodarstvo, recikliranje, gospodarski rast, teorije ekonomskog rasta, Europski zeleni plan, UN Agenda Published in ReVIS: 11.07.2026; Views: 62; Downloads: 0
Full text (3,53 MB) |
76. POSLOVNI NAČRT: MALA TURISTIČNA KMETIJAPatrik Černic, 2026, not set Abstract: Naloga vsebuje izdelavo poslovnega načrta za malo turistično kmetijo z glamping nastanitvami. Obravnava analizo panoge, tržno raziskavo, trženjski načrt, razvoj storitev, organizacijo podjetja, tveganja ter finančne projekcije. Keywords: Poslovni načrt, turistična kmetija, glamping, podjetništvo, tržna raziskava. Published in ReVIS: 11.07.2026; Views: 61; Downloads: 3
Full text (1,12 MB) |
77. Vloga in pomen komunikacijskih preferenc študentov v visokošolskem izobraževanju v SlovenijiKsenija Korenjak Kramar, 2026, not set Abstract: Doktorska disertacija obravnava komunikacijske preference študentov kot relevanten analitični konstrukt v okviru sodobnih teorij organizacijske in institucionalne komunikacije ter proučuje njihov vpliv na zadovoljstvo študentov in njihov odnos do visokošolske institucije. Raziskava izhaja iz sistematične analize obstoječih empiričnih in teoretičnih študij, ki komunikacijske procese v visokošolskem prostoru pretežno obravnavajo z vidika funkcionalno-instrumentalnega prenosa informacij, pri čemer so odnosna, afektivna in simbolna razsežnost komunikacije pogosto konceptualno podreprezentirane. Ta raziskovalna vrzel utemeljuje potrebo po proučitvi povezav med komunikacijskimi preferencami, zadovoljstvom in odnosom študentov do institucij.
Raziskava je bila izvedena s kvantitativnim pristopom in deskriptivno metodo. Na podlagi podatkov, zbranih z anketnim vprašalnikom med 688 študenti slovenskih visokošolskih institucij, je bila oblikovana empirična podlaga za preučevanje treh osrednjih dimenzij: pogostosti uporabe komunikacijskih kanalov, komunikacijskih preferenc ter zadovoljstva študentov, ki skupaj oblikujejo širši odnos študentov do institucije. Teoretični okvir raziskave povezuje koncepte kakovosti storitev, teorijo družbene prisotnosti in odnosni marketing ter poudarja komunikacijo kot večdimenzionalni proces, ki oblikuje zaznano kakovost, pripadnost in akademsko kulturo. Rezultati kažejo, da komunikacijske preference študentov pomembno vplivajo na njihovo zadovoljstvo in odnos do institucije, pri čemer digitalni kanali povečujejo dostopnost, osebna komunikacija pa ostaja ključna za krepitev pripadnosti in vključenosti.
Ugotovitve razkrivajo vrzel med pričakovanimi in dejanskimi komunikacijskimi praksami visokošolskih institucij, kar kaže na potrebo po razvoju bolj prilagojenih, segmentiranih in odzivnih komunikacijskih strategij. Disertacija tako prispeva k razvoju teorije tržnega komuniciranja v visokošolskem prostoru ter ponuja aplikativne smernice za načrtovanje komunikacijskih strategij, ki temeljijo na empirično preverjenih preferencah študentov. Na podlagi empiričnih ugotovitev raziskave je kot izvirni znanstveni prispevek oblikovan prilagoditveni večkanalni model digitalnega komuniciranja slovenskih visokošolskih institucij s študenti. Predlagani model izhaja iz identificiranih komunikacijskih vzorcev in ugotovljene vrzeli med dejansko uporabo komunikacijskih kanalov in komunikacijskimi preferencami študentov. Predstavlja konceptualno nadgradnjo empiričnih rezultatov z namenom izboljšanja komunikacijske učinkovitosti v visokošolskem prostoru.
Predlogi za nadaljnje raziskave vključujejo primerjalne analize med državami, proučevanje kulturnih determinant komunikacijskih vzorcev ter raziskovanje vloge umetne inteligence pri razvoju personaliziranih komunikacijskih pristopov v visokem šolstvu. Keywords: komunikacijske preference, zadovoljstvo študentov, visokošolske institucije, institucionalna komunikacija, družbena prisotnost, odnosni marketing, digitalna komunikacija, prilagoditveni večkanalni model digitalnega komuniciranja slovenskih visokošolskih i Published in ReVIS: 10.07.2026; Views: 90; Downloads: 0
Full text (4,14 MB) |
78. Vpliv umetne inteligence na učinkovitost oglaševanja v Google ADS : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Spletne in informacijske tehnologijeVid Kaučič, 2026, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vpliv umetne inteligence na učinkovitost oglaševanja v Google Ads je bila obravnavana uporaba orodij umetne inteligence za zasnovo učinkovitejšega oglaševanja v okolju Google Ads. Namen raziskave je bil preučiti, v kolikšni meri je mogoče s pomočjo orodij UI za generiranje besedilnih in vizualnih vsebin v celoti zasnovati kampanjo Demand Gen. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični del, v katerem so opredeljeni temeljni pojmi oglaševanja, uvod v umetno inteligenco, orodja umetne inteligence ter platforma Google Ads, ter na eksperimentalni del, ki temelji na A/B-testu dveh kampanj. V eksperimentalnem delu je bila izvedena primerjava ključnih metrik uspešnosti pri enakih nastavitvah kampanj in primerljivih občinstvih, da bi bilo merjenje pripisano izključno razlikam v oglasnih elementih. Ugotovljeno je bilo, da primerjava med kampanjo zasnovano z umetno inteligenco in kampanjo zasnovano ročno, razkrije merljive razlike v uspešnosti in smiselnost nadaljnje optimizacije obeh kampanj. Raziskava je na praktičnem primeru (A/B-test) pokazala, kako umetna inteligenca učinkovito izboljša oglaševanje v orodju Google Ads. Analiza dveh kampanj, ki je temeljila na podatkih in metrikah uspešnosti, je potrdila, da lahko umetna inteligenca pripomore k boljšim rezultatom kampanj Google Ads. Delo ponuja sistematičen vpogled v ustvarjanje oglasnih elementov s pomočjo umetne inteligence in v njihovo praktično uporabo v digitalnem oglaševanju. Prikazani postopki in rezultati so uporabni ne le za oglaševalce Google Ads, temveč tudi za oglaševalce sorodnih platform, saj je bilo delo zasnovano na dejanskem primeru (A/B-test) in ponuja izhodišča za premišljeno, postopno vključevanje umetne inteligence v trenutne oglaševalske delovne procese. Keywords: umetna inteligenca, digitalno oglaševanje, Google Ads, kanali digitalnega oglaševanja, kampanja Demand Gen Published in ReVIS: 10.07.2026; Views: 97; Downloads: 2
Full text (2,55 MB) |
79. |
80. |