71. Vključevanje romskih otrok v izobraževalni sistem : primerjalna analiza Slovenije in sosednjih državMetka Drobnič, 2026, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava vključevanje romskih otrok v izobraževalni sistem kot eno ključnih vprašanj uresničevanja načela enakih možnosti in socialne pravičnosti. Romski otroci v številnih evropskih državah že v zgodnjem otroštvu odraščajo v razmerah, ki jih zaznamujejo revščina, neustrezni bivalni pogoji, omejen dostop do predšolske vzgoje ter izkušnje segregacije in diskriminacije. Ti dejavniki pomembno vplivajo na njihov izobraževalni položaj in pogosto vodijo v slabše učne dosežke, zgodnji osip ter omejene možnosti za nadaljnje izobraževanje in socialno mobilnost. V magistrskem delu analiziramo pravni in institucionalni okvir vključevanja romskih otrok v izobraževalni sistem v Sloveniji ter ga primerjalno ovrednotimo z ureditvami in praksami na Hrvaškem in Madžarskem. Osredotočili smo se na presojo skladnosti nacionalnih politik z mednarodnimi in evropskimi obveznostmi, na vlogo zgodnje predšolske vzgoje, romskih pomočnikov ter na vpliv socialno-ekonomskih in prostorskih dejavnikov na pojav segregacije. Primerjalni pristop nam je omogočil prepoznavo razlik med formalno pravno ureditvijo in dejanskim izvajanjem vključujočih politik v posameznih državah. Ugotovitve raziskave kažejo, da formalni dostop do izobraževanja sam po sebi ne zagotavlja dejanske inkluzije romskih otrok. V vseh obravnavanih državah se kljub normativnim zavezam ohranjajo strukturne neenakosti, ki jih izobraževalni sistemi brezciljno usmerjenih in dolgoročno stabilnih ukrepov ne uspejo preseči. Kot glavni pogoji za izboljšanje izobraževalnih možnosti romskih otrok so se izkazale zgodnje intervencije, sistemska desegregacija, medsektorsko sodelovanje ter aktivna vloga lokalnih skupnosti. Magistrsko delo prispeva k razumevanju omejitev obstoječih politik in izpostavlja potrebo po učinkovitejšem povezovanju pravnih, izobraževalnih in socialnih ukrepov za uresničevanje načel inkluzije v praksi.
Keywords: romski otroci, izobraževanje, inkluzija, segregacija, primerjalna analiza
Published in ReVIS: 14.05.2026; Views: 140; Downloads: 3
 Full text (1021,02 KB) |
72. Digitalna preobrazba javne uprave : pomen človeškega kapitala in digitalnih kompetencMaja Ring, 2026, master's thesis Abstract: V zadnjem desetletju je digitalna preobrazba postala eno glavnih razvojnih področij javne uprave, saj se pričakovanja državljanov hitro spreminjajo, tehnološki napredek pa odpira tako nove priložnosti kot izzive. Digitalne rešitve omogočajo posodobitev organizacijskih procesov in večjo učinkovitost storitev, vendar se ob tem razkrivajo tudi številne ovire, povezane z znanjem, pripravljenostjo na spremembe zaposlenih in organizacijsko kulturo. Tehnologija lahko pospeši delo, zmanjša administrativna bremena in poveča dostopnost storitev, a hkrati prinaša tveganja – od odpora zaposlenih do nezadostne usposobljenosti ter težav pri prilagajanju novim procesom in reorganizaciji obstoječih struktur. V okviru magistrskega dela smo zato raziskali pomen človeškega kapitala in digitalnih kompetenc za uspešno izvajanje digitalnih reform v javni upravi. Raziskava je temeljila na kombinaciji kvalitativne in kvantitativne metode, in sicer na izvedbi polstrukturiranih intervjujev z zaposlenimi v javni upravi ter primerjalni analizi kazalnikov digitalnega razvoja petih držav članic Evropske unije. Na podlagi izvedenih intervjujev in primerjalne analize kazalnikov digitalnega razvoja smo ugotovili, da so osnovne digitalne kompetence med zaposlenimi večinoma prisotne, medtem ko se največje pomanjkljivosti kažejo na področjih naprednejše rabe tehnologij, informacijske varnosti in strateške uporabe digitalnih orodij. Prav tako se je pokazalo, da trenutni sistemi usposabljanj ne zadostujejo dejanskim potrebam, saj so premalo ciljno usmerjeni in ne zagotavljajo trajnega prenosa znanja v prakso. Naše ugotovitve potrjujejo, da digitalna preobrazba ne more biti uspešna brez sistematičnega vlaganja v človeški kapital, razvoja digitalnih kompetenc zaposlenih ter ustvarjanja organizacijske kulture, ki spodbuja učenje in prilagajanje spremembam. Digitalna preobrazba se ne konča z uvajanjem novih tehnologij, temveč se začne s pripravljenostjo ljudi, da jih sprejmejo in smiselno uporabijo, saj tehnologija sama po sebi ne prinaša sprememb – resnično vrednost ji dajejo šele znanje, izkušnje in volja zaposlenih.
Keywords: digitalna preobrazba, javna uprava, človeški kapital, digitalne kompetence, organizacijska kultura, usposabljanje, reforme
Published in ReVIS: 14.05.2026; Views: 187; Downloads: 11
Full text (1,15 MB) |
73. Holistični pristop h korporativni varnosti na področju javnega zdravja v času kriznega upravljanja : doktorska disertacijaDejan Pavlović, 2025, doctoral dissertation Abstract: Zdravstvena tveganja, kot so nalezljive bolezni, protimikrobna odpornost, podnebne spremembe, ponarejena zdravila in onesnaževanje, predstavljajo resno grožnjo naši varnosti in zdravju ter lahko povzročijo nastanek različnih kriznih razmer. Ob izbruhu krize je ključnega pomena pravočasno in ustrezno ukrepanje. Korporativna varnost je pristop, ki se ukvarja z medsektorskim reševanjem krize. Glavno vlogo v času krize ima varnostni menedžer, ki analizira vse grožnje, pripravi varnostni načrt in oblikuje varnostno politiko. Krizno upravljanje je treba razdeliti na tri glavne faze, in sicer predkrizno fazo, krizno fazo in pokrizno fazo. V predkrizni fazi je treba vzpostaviti sistem odkrivanja zgodnjih signalov, ki pravočasno zaznajo prihod groženj. V času krizne faze je pomembno hitro odločanje, dobro krizno komuniciranje, iskanje inovativnih rešitev ter izvajanje uspešne in učinkovite varnostne politike. Ko kriza mine, nastopi pokrizna faza, kjer se posodobijo varnostni načrti, sanira nastala škoda in obnovi zdravstveno varstvena politika. Pri kriznem upravljanju na področju javnega zdravja je potrebno medsektorsko delovanje. Mednarodna pristopa »Eno zdravje« in zdravstvena diplomacija zagovarjata, da je pri zagotavljanju zdravja pomembno sodelovaje strokovnjakov različnih strok, kot so medicina, ekologija, veterina in diplomacija. Uspešen in učinkovit medsektorski pristop kriznega upravljanja smo predstavili na modelu kriznega upravljanja.
Keywords: kriza, javno zdravje, korporativna varnost, mednarodni pristop »Eno zdravje«, mednarodna zdravstvena diplomacija, krizno upravljanje
Published in ReVIS: 14.05.2026; Views: 159; Downloads: 2
Full text (6,10 MB) |
74. Evropska unija v Sahelu : magistrsko deloDanilo Klinar, 2026, master's thesis Abstract: Kompleksna kriza v Sahelu, predvsem v državah Malija, Burkini Faso in Nigra, kljub več kot desetletju naporov s strani mednarodne skupnosti in posameznih držav varnostno stabilizirati območje, še vedno traja. Dejavniki, tako notranji kot zunanji, ki vplivajo oziroma poganjajo samo krizo, še vedno obstajajo. Migracije prebivalstva so samo ena izmed posledic, ki − če prerasejo iz notranje razseljenosti v migracije iz držav − lahko pomenijo tudi posledice za širšo regijo, vključno z Evropo. Evropska unija tokrat ni stala ob strani in se je aktivno vključila v reševanje krize že v letu 2013 ter več kot desetletje z različnimi instrumenti moči poizkušala vplivati na izboljšanje stanja. Odrek gostoljubja s strani treh najbolj krhkih držav v območju delovanja je EU v letu 2024 vodilo k odločitvi, da prekine vse večje misije. Magistrsko delo analizira vzroke za nastalo kompleksno krizo, kakšna je bila in je še vedno vloga določenih mednarodnih organizacij in določenih držav ter posledic, ki jih to krizno območje ima za regijo in širše. Konkretno je bilo raziskana zunanja politika EU do tega območja, vključno s sproženimi misijami, od katerih smo EUTM Mali vzeli tudi kot študijo primera. Pri tem smo se osredotočili tudi na vpliv izvršilnosti misij na dosego ciljev mandatov misije. Raziskana je tudi dinamika nezakonitih migracij v EU, pred, med in po koncu delovanja misij v Sahelu. Dobljene rezultate magistrskega dela lahko tako razdelimo na tri področja, in sicer prvo opredeli cilje zunanje politike EU do Sahela, drugo področje se dotakne načina izvajanja mandatov misij EU v kontekstu izvršilnosti, neizvršilnosti, zadnje področje pa je analiza kvantitativnih podatkov nezakonitih migracij v EU v odnosu do delovanja misij EU v Sahelu. Rezultati magistrskega dela lahko posledično služijo odločevalcem pri oblikovanju zunanje politike do Sahela v prihodnje, obrambnemu področju pri oblikovanju vojaškega nasveta ob morebitnih prihodnjih operacijah in misijah EU ter notranji varnosti kot možen zgodnji indikator na pojav nezakonitih migracij iz tega področja.
Keywords: Sahel, boj za vire, ekstremni islamizem, vojaški udari, nezakonite migracije, zunanja politika, mirovne misije
Published in ReVIS: 14.05.2026; Views: 139; Downloads: 3
Full text (1,65 MB) |
75. Učinkovitost črpanja sredstev EU za neposredna plačila na podlagi živalskih zahtevkov v Sloveniji : magistrsko deloBarbara Oražem, 2026, master's thesis Abstract: Skupno kmetijsko politiko razumemo kot eno najpomembnejših politik Evropske unije, namenjeno zagotavljanju stabilne oskrbe s hrano, pravičnega dohodka za kmete ter trajnostnega razvoja podeželja. Pomemben del skupne kmetijske politike predstavljajo neposredna plačila, zlasti proizvodno vezana plačila na podlagi živalskih zahtevkov, ki imajo ključno vlogo pri ohranjanju živinorejskega sektorja, kmetijske krajine in prehranske varnosti. Namen magistrskega dela opredeljujemo kot analizo učinkovitosti črpanja sredstev Evropske unije za neposredna plačila na podlagi živalskih zahtevkov v Sloveniji v obdobju 2014–2024, s poudarkom na sektorjih govedoreje in drobnice ter na primerjavi med Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo. Raziskavo utemeljujemo na kvantitativni analizi podatkov o zahtevkih, odobrenih živalih in izplačanih sredstvih ter na kvalitativni interpretaciji zakonodajnega okvira. Ugotavljamo, da je bila Slovenija pri črpanju sredstev razmeroma uspešna, vendar se pojavljajo razlike med posameznimi obdobji kmetijske politike in vrstami podpor. Analiza kaže, da so zakonodajne spremembe, zlasti uvedba strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, pomembno vplivale na dinamiko črpanja sredstev. Primerjava kohezijskih regij potrjuje, da Vzhodna kohezijska regija v absolutnem obsegu prejema več sredstev, medtem ko se pri nekaterih kazalnikih učinkovitosti kaže večja relativna uspešnost Zahodne kohezijske regije. Sklepamo, da ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju regionalnih razlik ter ponujajo pomembna izhodišča za učinkovitejše izvajanje skupne kmetijske politike v Sloveniji.
Keywords: skupna kmetijska politika, neposredna plačila, živalski zahtevki, vezana dohodkovna podpora, govedoreja, drobnica
Published in ReVIS: 14.05.2026; Views: 138; Downloads: 6
Full text (1,25 MB) |
76. Vpeljevanje umetne inteligence v delo slovenske javne uprave : prakse, izzivi in priložnostiAndreja Jus, 2026, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava uporabo orodij umetne inteligence (UI) v javni upravi Republike Slovenije, s posebnim poudarkom na zaznavah zaposlenih, institucionalni podpori ter skladnosti med strateškimi dokumenti in dejansko prakso implementacije. Uvodoma so predstavljene ključne značilnosti UI, pravni in etični izzivi ter primeri dobrih praks iz tujine, ki služijo kot primerjalni okvir. Namen raziskave je bil preučiti, kako javni uslužbenci uporabljajo UI pri vsakodnevnem delu, katere ovire in priložnosti zaznavajo ter kakšna je institucionalna podpora pri uvajanju tovrstnih tehnologij. V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metodologija z izvedbo polstrukturiranih intervjujev z javnimi uslužbenci iz različnih organov državne uprave. Podatki so bili obdelani s pomočjo tematske analize, kar je omogočilo prepoznavanje vzorcev, zaznanih ovir in priložnosti ter oblikovanje priporočil za nadaljnjo uporabo UI v javnem sektorju. Rezultati so pokazali, da zaposleni UI orodja prepoznavajo kot pomembno podporo pri rutinskih in podatkovno zahtevnih nalogah, vendar izražajo zadržke glede transparentnosti algoritmov, pomanjkanja usposabljanj ter omejene institucionalne podpore. Analiza je razkrila razkorak med strateškimi dokumenti, ki poudarjajo pomen digitalne preobrazbe, in dejansko prakso, kjer se rešitve UI uporabljajo le fragmentarno in večinoma v pilotnih projektih. Raziskava potrjuje, da uspešna integracija UI v javno upravo zahteva celosten pristop, ki vključuje pravni in etični okvir, razvoj digitalnih kompetenc zaposlenih ter jasno podporo vodstva. Izvirni prispevek naloge je v osvetlitvi subjektivnih izkušenj javnih uslužbencev, ki so v dosedanjih raziskavah pogosto zanemarjene ter v oblikovanju konkretnih priporočil za razvoj enotnih smernic uporabe UI v Sloveniji. Omejitve raziskave se nanašajo na majhno število intervjuvancev in omejeno možnost posploševanja rezultatov, vendar ugotovitve predstavljajo dragoceno izhodišče za nadaljnje raziskave in oblikovanje politik na področju digitalne preobrazbe javnega sektorja.
Keywords: umetna inteligenca, javna uprava, digitalna transformacija, politični izzivi, priporočila
Published in ReVIS: 14.05.2026; Views: 136; Downloads: 5
Full text (1,13 MB) |
77. Genocid v Ukrajini? : diplomsko deloPolona Peroša, 2026, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Genocid v Ukrajini obravnava ključno pravno vprašanje, ali vojaška agresija in ravnanja Ruske federacije v sedanjem oboroženem konfliktu v Ukrajini izpolnjujejo pogoje za kvalifikacijo genocida po mednarodnem pravu, predvsem po Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948. Delo se osredotoča na analizo bistvenih elementov genocida, med katerimi je odločilen obstoj posebnega namena (dolus specialis), saj prav ta določa razliko med genocidom in drugimi hudimi zločini, kot sta zločin proti človečnosti ali vojni zločin. Raziskava vključuje pregled sodne prakse Meddržavnega sodišča (ICJ), Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) in ad hoc tribunalov za nekdanjo Jugoslavijo in Ruando, pri čemer se podrobno preučuje, kako so ta sodišča razlagala pojem genocida in katere dokazne standarde so postavila za ugotovitev posebnega namena. V tem okviru naloga analizira aktualne dogodke v Ukrajini, vključno z množičnimi uboji civilistov, prisilnimi deportacijami, napadi na kulturno identiteto ter sistematičnim uničevanjem osnovnih pogojev za življenje ukrajinskega naroda. Posebna pozornost je namenjena vprašanju, ali ti dogodki predstavljajo kazniva dejanja genocida ali pa jih je mogoče subsumirati zgolj pod druge oblike mednarodnih zločinov. Poleg tega se obravnavajo odzivi mednarodnih organizacij, kot so OZN, OVSE, Svet Evrope in Evropska unija, ter njihova pravna stališča glede obstoja genocida. Delo upošteva tudi slovensko zakonodajo in njen odnos do mednarodnih obveznosti, pri čemer se zastavlja vprašanje, kakšno vlogo imajo nacionalni pravosodni organi pri pregonu genocida, storjenega zunaj slovenskega ozemlja. V zaključku naloga poudarja pomen učinkovitega pravnega odziva mednarodne skupnosti in opozarja na nevarnost pravne praznine, če bi dejanja v Ukrajini ostala nekvalificirana kot genocid, kljub temu da kažejo številne znake tega najhujšega mednarodnega zločina. Namen dela je tako prispevati k jasnejšemu razumevanju, ali se genocid v Ukrajini dogaja danes, ter ponuditi pravne argumente za nujnost preventivnega in represivnega ukrepanja na globalni ravni.
Keywords: genocid, Ukrajina, Rusija, mednarodno pravo, dolus specialis, Konvencija o genocidu, vojna agresija
Published in ReVIS: 14.05.2026; Views: 151; Downloads: 9
Full text (1,45 MB) |
78. Prepoved diskriminacije ter enakopravnost žensk in moških v postopkih zaposlovanja s pomočjo algoritemsko vodenih orodij za zaposlovanje : magistrsko deloMaja Remec, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava vpliv (sistemov) umetne inteligence, zlasti algoritemsko vodenih orodij za zaposlovanje, na pojav diskriminacije ter neenakopravnosti žensk in moških v postopkih zaposlovanja. V ospredju je vprašanje, ali lahko umetna inteligenca kljub domnevni nevtralnosti reproducira obstoječe družbene pristranskosti, ter ali obstoječi pravni okvir na ravni EU zadostno ščiti pred takšnimi tveganji. Namen raziskave je preučiti konkretne primere diskriminacije, ovrednotiti pravno ureditev prepovedi diskriminacije in enakopravnosti spolov ter oblikovati smernice za učinkovitejšo regulacijo umetne inteligence na področju zaposlovanja. Za dosego zastavljenih ciljev magistrskega dela so bile v raziskavi uporabljene različne raziskovalne metode, in sicer normativno-dogmatična metoda za preučevanje pravnih norm, sociološka metoda za analizo vpliva umetne inteligence na diskriminacijo in (ne)enakopravnost spolov, deskriptivna metoda za prikaz posameznih primerov diskriminacije v praksi, analitična metoda za razčlenjevanje celote na posamezne pravne in praktične elemente, primerjalnopravna metoda za oceno sorodnih pravnih ureditev, zgodovinska metoda za osvetlitev razvoja sistemov UI ter podrobneje algoritemsko vodenih orodij za zaposlovanje, aksiološka metoda za vrednotenje pravnih rešitev z vidika temeljnih vrednot EU ter sintetična metoda za celovito povezovanje ugotovitev v zaključek. Rezultati analize kažejo, da umetna inteligenca pogosto temelji na zgodovinskih podatkih, ki odražajo pretekle pristranskosti in lahko vodijo v diskriminatorne odločitve. Ugotovljeno je bilo, da so mehanizmi, kot so človeški nadzor, transparentnost in presoja delovanja algoritmov, ključni za zmanjšanje teh tveganj. Pravni okvir EU sicer vključuje številne akte, ki urejajo prepoved diskriminacije in enakopravnost spolov, vendar ti pogosto niso dovolj specifični ali učinkoviti glede uporabe umetne inteligence na trgu dela. Magistrsko delo predstavlja prispevek k razumevanju pravnih izzivov v digitalni dobi. Ugotovitve so uporabne za zakonodajalce, delodajalce in razvijalce UI, saj opozarjajo na potrebo po celovitem in proaktivnem pristopu k preprečevanju diskriminacije, kakor tudi za širšo strokovno in splošno javnost, ki jo tematika zanima. Omejitev predstavlja hitrost tehnološkega razvoja, ki presega prilagodljivost obstoječih pravnih okvirjev, kar dodatno poudarja nujnost nadaljnje raziskave ter oblikovanja premišljenih in pravočasnih regulatornih odzivov.
Keywords: umetna inteligenca, sistemi UI, algoritmi, algoritemsko vodena orodja za zaposlovanje, človekove pravice, diskriminacija, enakopravnost žensk in moških
Published in ReVIS: 14.05.2026; Views: 149; Downloads: 15
Full text (1,13 MB) |
79. Načini varovanja kritične infrastrukture : primerjava Slovenije in izbranih držav Evropske unijeOlja Hribar, 2026, master's thesis Abstract: Varovanje kritične infrastrukture in način dosega optimalne stopnje pripravljenosti državne skupnosti onkraj izključno fizične zaščite kritičnih subjektov ni podvrženo splošno sprejemljivim in merljivim kazalnikom. Posega na področje sektorskega in medsektorskega koncepta medsebojne soodvisnosti in se opredeljuje kot odpornost oziroma sposobnost prilagoditve neke skupnosti izpostavljenim tveganjem ob predpostavki, da upravljanje tveganj temelji predvsem na njegovih ciljih. Na osnovi objektivnega pregleda problematike in izkazanih primerov izbranih držav magistrsko delo vzpostavlja možnost vrednotenja optimalnega pristopa k obvladovanju tveganj sistematično in trajno najprej v vsesplošno korist družbe in države, kar bi v nadaljevanju tudi na evropski ravni omogočilo seštevek maksimalnega inputa posameznih držav članic in kvaliteten doprinos evropski vitalnosti po principu od spodaj navzgor, predvidenem kot najbolj optimalno izhodišče, saj se lahko logično domneva, da zgolj zakonska implementacija evropskih direktiv ali prenos obveznosti izključno na subjekte kritične infrastrukture ne doprinaša pričakovanega rezultata. Velikokrat je cilj opredeljen kot bolje razumeti tveganja za potrebno načrtovanje pripravljenosti. V kolikor se za cilj opredeli primerjavo tveganj in uporabo analiz tveganja kot orodje odločanja za usmerjanje dodeljevanja pozornosti in virov, se opaža bolj vključujoč proces, kjer se medresorski in medsektorski doprinos oblikuje za skupen pristop na nekem skupnem imenovalcu.
Keywords: kritična infrastruktura, odpornost, nujnost obvladovanja tveganj, implementacija evropskih direktiv, subjekti kritične infrastrukture
Published in ReVIS: 14.05.2026; Views: 119; Downloads: 1
Full text (2,87 MB) |
80. Pravna zaščita otrok v primeru umetnega materinstva in očetovstva : magistrsko deloLucija Šubic, 2026, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava pravno zaščito otrok v primeru umetnega materinstva in očetovstva. Poseben poudarek je na pravnih, etičnih in mednarodnopravnih vprašanjih, ki izhajajo iz postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, med katere sodijo nadomestno materinstvo, darovanje spolnih celic in posmrtno starševstvo. Namen dela je celovito analizirati slovensko zakonodajo in njen odnos do sodobnih reproduktivnih praks ter oceniti, ali otroci v obstoječi ureditvi uživajo ustrezno raven pravnega varstva, predvsem glede identitete, starševskih vezi in pravnega statusa. Pri raziskavi so uporabljene deskriptivna, normativna, primerjalno-pravna in analitična metoda ter pregled sodne prakse, zlasti odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, ki pomembno vplivajo na oblikovanje standardov varstva otrokovih pravic. Ugotovitve kažejo na več ključnih pomanjkljivosti slovenske ureditve: prepoved nadomestnega materinstva, popolno anonimnost darovalcev spolnih celic in pomanjkanje učinkovitih postopkov za hitro urejanje starševstva v čezmejnih primerih. Primerjalna analiza izbranih držav EU in ZDA razkriva, da številni pravni sistemi postopoma opuščajo anonimno darovanje in uvajajo natančno regulirane oblike altruističnega nadomestnega materinstva. Pri tem vse bolj poudarjajo otrokovo pravico do identitete in stabilnost družinskih razmerij. Delo potrjuje, da slovenska zakonodaja zaostaja za mednarodnimi trendi in sodno prakso ter ne zagotavlja vedno učinkovitega varstva koristi otroka, zlasti v primerih kolizije pravnih redov ali razlik med biološkim, genetskim in socialnim starševstvom. Izvirnost dela je v celovitem pristopu, ki obravnava otroka kot osrednjega nosilca pravic. Raziskava ponuja sistemsko utemeljene predloge zakonodajnih izboljšav ter poudarja potrebo po večji uskladitvi nacionalnega in mednarodnega pravnega okvira.
Keywords: umetno materinstvo, umetno očetovstvo, nadomestno materinstvo, darovanje spolnih celic, pravica do identitete, OBMP, asistirane reproduktivne tehnologije (ART), otrokove pravice
Published in ReVIS: 14.05.2026; Views: 120; Downloads: 4
Full text (646,37 KB) |
