71. |
72. Umetna inteligenca in pravna odgovornost : odgovornost v avtonomnih sistemihAndrej Prosen, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava enega osrednjih izzivov sodobnega prava: določanje pravne odgovornosti za škodo, ki jo povzročajo avtonomni sistemi in umetna inteligenca (UI). Zaradi sposobnosti učenja, samostojnega odločanja in nepredvidljivosti teh sistemov se tradicionalni pravni instituti, kot sta krivda in vzročna zveza, pogosto izkažejo za neustrezne. Namen raziskave je bil analizirati te izzive, opredeliti vlogo ključnih deležnikov (razvijalcev, proizvajalcev in uporabnikov), ovrednotiti možnost podelitve pravne subjektivitete UI ter primerjati regulativne pristope EU, ZDA in Kitajske. Uporabljene so bile deskriptivna, primerjalna in metoda sinteze, ki so omogočile poglobljeno razumevanje pravnih in tehničnih vidikov delovanja UI. Ključna ugotovitev je, da pravni sistemi trenutno večinoma le delno prilagajajo obstoječe režime (npr. odškodninsko pravo in odgovornost za proizvod z napako), kar pogosto ne zadošča za učinkovito obravnavo novih tveganj. Primerjalna analiza je pokazala, da EU z Aktom o umetni inteligenci vzpostavlja proaktiven model, medtem ko ZDA sledijo sektorskemu in tržno usmerjenemu pristopu, Kitajska pa vzpostavlja centraliziran model z močnim poudarkom na nadzoru. Glede subjektivitete UI smo ugotovili, da bi pravno-fikcijska ureditev ustvarila resne pravne in etične težave, zlasti nevarnost »odgovornostnega vakuuma«. Ključni prispevek naloge je v sintezi tehničnih in pravnih razsežnosti ter v opozorilu, da mora odgovornost za UI ostati vezana na človeka. Ugotovitve so uporabne za zakonodajalce, razvijalce in pravno stroko, pri čemer omejitev raziskave predstavlja hitro spreminjajoča se narava področja, ki zahteva nadaljnje spremljanje in nadgradnjo pravnih okvirov.
Keywords: umetna inteligenca, pravna odgovornost, avtonomni sistemi, pravna subjektiviteta, Akt o umetni inteligenci, regulacija umetne inteligence
Published in ReVIS: 27.03.2026; Views: 126; Downloads: 4
 Full text (1,65 MB) |
73. Kibernetska varnost v javni upravi : vloga zaposlenih pri obvladovanju izzivov in priložnosti v digitalni dobiDarko Oberle, 2025, master's thesis Abstract: Kibernetska varnost v javni upravi je v digitalni dobi postala eno glavnih področij, kjer imajo zaposleni osrednjo vlogo pri obvladovanju izzivov in priložnosti. Čeprav digitalna preobrazba prinaša številne koristi, kot so učinkovitejše storitve in racionalizacija procesov, hkrati povečuje tudi izpostavljenost kibernetskim grožnjam. Namen magistrskega dela je raziskati vpliv človeških dejavnikov pri oblikovanju in ohranjanju kibernetske varnosti v javni upravi. V času, ko so informacijski sistemi temelj delovanja javnih storitev, je zagotavljanje varnosti bistveno za zaščito občutljivih podatkov in krepitev zaupanja javnosti. Posebna pozornost je namenjena zaposlenim, ki pogosto predstavljajo prvo obrambno linijo pred kibernetskimi grožnjami, vendar se soočajo s pomanjkanjem digitalnih veščin, preobremenjenostjo in nezadostnim usposabljanjem. V delu so analizirani glavni dejavniki, kot so digitalna pismenost, ozaveščenost, vedenjski vzorci in organizacijska kultura, ki vplivajo na varnostno držo zaposlenih in uspeh varnostnih ukrepov. Raziskava se osredotoča na vpliv človeških napak, omejene digitalne pismenosti in pomanjkanja ozaveščenosti na pojav kibernetskih tveganj, pri čemer posebno izpostavlja socialni inženiring in lažno predstavljanje. Preučuje tudi ustreznost obstoječih varnostnih politik in usposabljanj v javni upravi ter opredeljuje digitalne kompetence in organizacijske ukrepe, ki so pomembni za zmanjševanje tveganj in oblikovanje trajnostne varnostne drže zaposlenih. Metodološki pristop združuje pregled literature, primerjalno analizo obstoječih modelov in kvalitativne intervjuje z zaposlenimi v državnih institucijah. Analiza kaže, da tehnološki ukrepi ne zadoščajo brez stalnega usposabljanja, strateške komunikacije ter razvoja varnostno odgovornega vedenja. Poseben poudarek je namenjen oblikovanju trajnostne varnostne kulture, ki temelji na zaupanju in sodelovanju med zaposlenimi. Rezultati intervjujev potrjujejo, da so človeške napake, pomanjkanje ozaveščenosti in neustrezna usposobljenost najpogostejši vzroki varnostnih incidentov v javni upravi, kar potrjuje potrebo po celostnem pristopu k obvladovanju kibernetskih tveganj. Naloga prispeva priporočila, ki institucijam pomagajo krepiti varnostno kulturo, dvigovati digitalne kompetence in sistematično vključevati človeški dejavnik v strategije kibernetske varnosti.
Keywords: kibernetska varnost, človeški dejavnik, digitalna pismenost, varnostna kultura, javna uprava, usposabljanje zaposlenih
Published in ReVIS: 27.03.2026; Views: 124; Downloads: 6
Full text (1,14 MB) |
74. Analiza prihodkov in odhodkov Vrtca Medvode : magistrsko deloJana Jamnik, 2025, master's thesis Abstract: Pomembnost zavedanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti v predšolskem obdobju je ključnega pomena za celotno družbo. Vzgoja predšolskega otroka je pomembna, saj se otrok v tem obdobju najhitreje razvija na vseh področjih. Izvajanje predšolske dejavnosti je močno odvisno od finančnega poslovanja zavoda. Če zavod ustvari v poslovnem letu več prihodkov, kot je imel odhodkov, lahko omenjena sredstva nameni za nadstandardne dejavnosti, opremo in pripomočke, predvsem pa v kakovostno izobraževanje strokovnih delavcev, ki je temelj vzgoje in izobraževanja. V primeru negativnega poslovnega izida hitro upade kakovost izvajanja dejavnosti, zato je pomembno, da se tako zavod kot posameznik zavedamo pomembnosti stroškovne porabe sleherne storitve ali materiala pri delu. V uvodnem delu magistrskega dela je bila uporabljena opisna metoda pravnih aktov. S pomočjo razlagalne metode je bila opravljena analiza prihodkov in odhodkov Vrtca Medvode, kjer so pojasnjene posamezne postavke prihodkov in odhodkov, prav tako pa je bila uporabljena primerjalna metoda, kjer primerjamo podatke med posameznimi leti in z drugim primerljivim javnim zavodom. V zaključnem delu je bila uporabljena metoda dedukcije in indukcije, kjer so na podlagi ugotovljenih rezultatov razčlenjeni prihodki in odhodki ter so po najdenih rešitvah za zmanjšanje stroškov in povečanje prihodkov le-ti združeni v celoto. Namen magistrskega dela je bil analizirati prihodke in odhodke Vrtca Medvode za leta 2020, 2021 in 2022 ter poiskati rešitve za pozitivno finančno poslovanje v prihajajočih letih. Ugotovljeni rezultati so pokazali, da so se stroški skozi leta močno povečevali, na kar so imele močan vpliv pandemija covid-19 in energetska kriza. Bilo je potrebno najti rešitve, ki bodo zmanjšale stroške in povečale prihodke. Rešitve bodo prinesle boljše poslovne rezultate zavoda, kar bo pripomoglo k temu, da se bo otrokom nudila še bolj kakovostna vzgojno-izobraževalno dejavnost. Najpomembnejše pa bo sistematično izvajanje posameznih rešitev, tako na ravni celotnega zavoda, predvsem pa na ravni slehernega zaposlenega v Vrtcu Medvode.
Keywords: prihodek, odhodek, analiza, vrtec, vzgojno-izobraževalna dejavnost
Published in ReVIS: 27.03.2026; Views: 122; Downloads: 3
Full text (1,89 MB) |
75. |
76. Spodbujanje zaposlovanja invalidov kot družbeno odgovorna praksa : magistrsko deloDolores Primožič, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava zaposlovanje oseb z invalidnostjo v Republiki Sloveniji in učinkovite načine spodbujanja njihove enakopravne vključenosti na trg dela. Namen raziskave je presoditi, ali obstoječi ukrepi, kot so kvotni sistem, subvencije, poklicna in zaposlitvena rehabilitacija, dejansko spodbujajo trajno zaposlovanje ter identificirati ovire in izboljšave v primerjavi s švedskim modelom. Uporabljene so bile naslednje metode: dogmatična pravna analiza ZZRZI, ZPIZ 2, ZDR-1 in relevantnega prava EU, MKPI, primerjalno pravna analiza Švedske, empirični del z dvema vprašalnikoma, tako za podjetja in tako tudi za osebe z invalidnostjo, ter deskriptivna/tematska analiza odgovorov. Ključne ugotovitve so, da med normativnim okvirom in prakso obstaja vrzel, kot so administrativne ovire, dolgotrajni postopki in nepovezanost institucij, ki zmanjšujejo uporabo spodbud, tako podjetja pogosto ostanejo pri formalnem izpolnjevanju kvot ali kratkoročnih rešitvah. Osebe z invalidnostjo medtem poročajo o pogostih predsodkih, neenotnih prilagoditvah delovnih mest in šibki kontinuirani podpori. Primerjava s Švedsko pokaže, da lahko odsotnost kvot nadomestijo individualizirane, dolgotrajne subvencije plač, hitro financirane prilagoditve, mentorstvo in prehodni delodajalec, kot je podjetje Samhall, kar prispeva k višji zaposlenosti oseb z invalidnostjo. Izvirni prispevek dela je dvojna perspektiva, tako delodajalcev kot tudi oseb z invalidnostjo, povezava pravnega, primerjalnega in empiričnega pogleda ter nabor izvedbenih predlogov, kot so digitalizacija in avtomatizacija postopkov, model stalnega mentorstva, hitre prilagoditve, podpora ter premostitveni programi po švedskem vzoru. Omejitve, na katere lahko naletimo, so nenaključni in manjši vzorec, samoporočanje in omejena posplošljivost rezultatov.
Keywords: invalidnost, zaposlovanje, kvotni sistem, subvencije plač, poklicna rehabilitacija, zaposlitvena rehabilitacija, družbena odgovornost podjetij, Slovenija, Švedska
Published in ReVIS: 27.03.2026; Views: 141; Downloads: 5
Full text (4,23 MB) |
77. |
78. |
79. |
80. |
