71. Potrebe po spremembah delovanja ambulant družinske medicine v perspektivi staranja in dolgoživosti prebivalstva in demografskih sprememb : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vedeTina Murko, 2026, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča: V 21. stoletju se globalni zdravstveni sistemi soočajo z intenzivnimi demografskimi spremembami, pri čemer staranje in dolgoživost prebivalstva predstavljata enega največjih izzivov za primarno zdravstveno varstvo. Ambulante družinske medicine imajo pri tem ključno vlogo, saj morajo odgovarjati na naraščajoče in kompleksne potrebe starejših pacientov ter se prilagajati novim zahtevam organizacije dela. Metodologija: Raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z empiričnim zbiranjem podatkov. V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor je bilo v 50 ambulantah družinske medicine izvedeno anketiranje 68 zaposlenih. Podatki so bili obdelani s programoma IBM SPSS in Microsoft Excel, preverjanje hipotez pa je temeljilo na testiranju statistične značilnosti (p ≤ 0,05). Rezultati: Rezultati so pokazali, da zdravniki v primerjavi z drugim zdravstvenim osebjem v večji meri prepoznavajo vpliv demografskih sprememb na organizacijo dela ter izražajo večjo potrebo po spremembah. Potrjeni sta bili tudi povezanosti med zaznanim porastom števila starejših pacientov in potrebo po organizacijskih spremembah ter med porastom števila starejših pacientov in potrebo po dodatnem izobraževanju zdravstvenih delavcev. Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da demografske spremembe pomembno vplivajo na organizacijo ambulant družinske medicine. Razlike med zdravniki in drugim zdravstvenim osebjem opozarjajo na potrebo po večjem medpoklicnem sodelovanju in sistematičnem izobraževanju. Raziskava nakazuje nujnost prilagoditev v organizaciji in kadrovski politiki družinske medicine, da bi sistem lahko ustrezno odgovoril na izzive starajoče se populacije.
Keywords: staranje prebivalstva, demografija, ambulante družinske medicine, zdravstvene storitve, zdravstveno osebje
Published in ReVIS: 05.06.2026; Views: 138; Downloads: 6
 Full text (2,60 MB)
This document has many files! More... |
72. The digital technology–well-being paradox: No link between digital use and life satisfaction in older adultsBarbara Grintal, Peter Seljak, Jana Goriup, Voyko Kavcic, 2026, original scientific article Abstract: Introduction: The impact of digital technology use on older adults’ well-being remains uncertain. The objective of this study was to investigate the independent association between information and communication technology (ICT) use and life satisfaction in older adults, while accounting for socioeconomic, health, and social covariates. Methods: We analyzed crosssectional data from the 2025 DIGOLD survey of community-dwelling adults aged ≥60 years in Slovenia. Participants (N=983; mean age 72 years; 62% women) completed the Satisfaction With Life Scale and reported ICT use frequency (1=never to 5=daily). Covariates included age, gender, living arrangements, marital status, residence, education, household size, perceived economic situation, self-rated physical and mental health, and functional abilities. We computed Pearson correlations and fitted multiple linear regression models. Results: ICT use correlated positively with life satisfaction in bivariate analyses (r=0.25, p<.001). In the full multivariable model (adjusted R2=0.32), ICT use was not a significant independent predictor (p>.05). Higher life satisfaction was associated with better mental health (β=0.252, p<.001), better financial situation (β=0.280, p<.001), better physical health (β=0.118, p=.001), and better functional abilities (β=0.085, p=.021); lower life satisfaction was associated with being unmarried (β=−0.081, p=.006) and institutional living (β=−0.115, p<.001). Discussion: Among older Slovenians, the simple positive link between ICT use and life satisfaction was fully explained by socioeconomic and health advantages among frequent users. Digital engagement alone may not raise life satisfaction without concurrent gains in health, financial security, or social connection. Digital inclusion initiatives should emphasize meaningful, socially connective uses of technology and be paired with supports that address mental and physical health and economic well-being.
Keywords: life satisfaction, older adults, information and communication technology (ICT), digital technology use, digital literacy
Published in ReVIS: 05.06.2026; Views: 168; Downloads: 2
Full text (610,70 KB)
This document has many files! More... |
73. Razumevanje izzivov in priložnosti ter pomen vodje večkulturnih projektnih ekip v mednarodnih podjetjihMaja Cesar Grilc, 2026, not set Abstract: Večkulturnost v poslovnem svetu danes predstavlja veliko prednost na mednarodni ravni, zato večkulturne projektne ekipe niso novost. Digitalizacija in mednarodno sodelovanje sta povzročila, da podjetja vse pogosteje zaposlujejo posameznike iz različnih držav in kulturnih okolij. Ekipe, sestavljene iz posameznikov z različnim kulturnim ozadjem, lahko ponudijo širšo perspektivo in se hitreje odzivajo na spremembe. Raznolikost znanj, izkušenj in pogledov spodbuja inovativnost ter omogoča celovitejše reševanje kompleksnih problemov. Kljub temu lahko ravno ta raznolikost prinaša izzive, kot so razlike v komunikacijskih slogih, družbenih normah in kulturnih vrednotah, ki lahko vodijo v nesporazume in slabo vzdušje v ekipi. Pomemben člen večkulturne projektne ekipe je vodja, ki mora poznati prednosti in potrebe ostalih članov, si prizadevati za sodelovanje, obravnavati kulturno pogojene probleme in premagovati lastne kulturne stereotipe.
Temelj raziskave magistrske naloge je usmerjen v razumevanje izzivov in prednosti ter v pomen vodje večkulturnih ekip. Raziskava se osredotoča na analizo izkušenj posameznikov, ki delujejo v večkulturnih projektnih skupinah, ter na načine, kako se v praksi soočajo z raznolikostjo. S pomočjo raziskave bomo pridobili poglobljeno razumevanje pomena zaposlovanja sodelavcev z različnim kulturnim ozadjem, z različnimi vrednotami in predvsem različnim načinom dela.
Ključnega pomena za uspešnost večkulturne projektne ekipe je zavedanje, da raznolikost koristi vsem sodelavcem, saj ustvarja varno, pošteno in inovativno okolje, kjer imajo vsi dostop do enakih priložnosti in izzivov. Takšno okolje spodbuja osebni in strokovni razvoj zaposlenih ter povečuje njihovo motivacijo in pripadnost organizaciji.
Rezultati raziskave so pokazali, da so glavni izzivi pri upravljanju takšnih ekip obvladovanje kulturnih razlik, jezikovnih ovir, zagotavljanje odsotnosti diskriminatornih odnosov, krepitev raznolikosti in fleksibilnosti ter optimalen razvoj kadra. Z zavedanjem navedenega lahko zgradimo močno ekipo, ki temelji na spoštovanju vrednot in kulturnega ozadja ter izzive rešuje kreativno in produktivno znotraj zastavljenih časovnic.
Keywords: multikulturalizem, projektno vodenje, kulturna raznolikost, inovativnost, prilagodljivost
Published in ReVIS: 04.06.2026; Views: 130; Downloads: 3
Full text (1,98 MB) |
74. Zasnova in izvedba ter vrednotenje programa kot pomoč pri krepitvi interocepcije in samoregulacijeNežka Močivnik, 2026, not set Abstract: Za namene magistrske naloge smo zasnovali in izvedli program z interoceptivnimi vajami, prilagojenimi iz priročnika dr. Emme Goodall, ki je sodelovala z avstralsko vlado. Ugotavljali smo ali lahko s pomočjo interoceptivnih aktivnosti pomagamo mladostnikom pri krepitvi interocepcije in samoregulacijskih procesov. V ta namen je bila izbrana skupina mladostnikov, s katerimi smo interoceptivne aktivnosti izvajali v 8-tedenskem programu, kjer so v osmih srečanjih izvedli različne aktivnosti, ki vključujejo zaznavanje telesnih občutkov. Zaradi narave problema smo uporabili kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Objektivni podatki so bili preučevani s kvantitativno metodo z MAIA-Y vprašalnikom pred programom in po njem. S kvalitativno metodo smo s pomočjo intervjuja zbrali podatke po koncu programa z vodjo dejavnosti, z opisno anketo pa ovrednotili program s strani udeležencev. Na ta način smo vse ugotovitve povezali v končno zasnovo. Na podlagi dobljenih podatkov ne moremo potrditi, da omenjeni program pomaga krepitvi interocepcije in samoregulacije mladostnikov.
Keywords: Telesne tehnike, interocepcija, samoregulacija, samokontrola, samoobvladanje, interoceptivne aktivnosti, mladostniki
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 141; Downloads: 3
Full text (2,55 MB) |
75. Vloga fizioterapije pri spodbujanju gibalnega razvoja otroka – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaŽana Miladinović, 2026, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Gibanje otroku omogoča spoznavanje lastnega telesa in razvoj osnovnih gibalnih vzorcev, ki so temelj za funkcionalne spretnosti. Gibalna oviranost zajema širok spekter težav pri gibanju, ki vplivajo na posameznikovo delovanje v okolju. Vzroki so različni, prav tako metode fizioterapevtske obravnave, ki so odvisne od otrokove diagnoze in njegovih potreb. Metode: Raziskava temelji na pregledu strokovne in znanstvene literature, pridobljene iz podatkovnih baz: Google Scholar, PubMed, ScienceDirect, PEDro, ResearchGate, COBISS in UpToDate. Članki so bili vključeni na podlagi vnaprej določenih vključitvenih kriterijev. Rezultati: V ožji izbor je bilo vključenih devet raziskav. Ugotovljeno je bilo, da zgodnja fizioterapevtska obravnava vedno ne prinaša neposrednih izboljšav grobomotoričnih sposobnosti, vendar lahko povzroči pomembne posredne učinke v otrokovem kasnejšem razvoju. Ključna sta količina in kakovost terapije ter jasno zastavljeni cilji. Pomembno vlogo ima edukacija staršev, saj njihovo aktivno sodelovanje povečuje obseg in učinkovitost obravnave. Frekvenca terapij ni odločilna; večji pomen imata konsistenca in ciljno usmerjen program. Zaradi raznolikosti uporabljenih metod je primerjava rezultatov otežena, a kombinacija različnih pristopov se izkazuje kot učinkovita. Razprava: Večina raziskav vključuje majhne vzorce in heterogene skupine otrok, kar omejuje primerljivost rezultatov. Med najpogosteje uporabljenimi pristopi so Bobath koncept, razvojno usmerjena neonatalna fizioterapija po programu NICU, funkcionalna elektrostimulacija (FES), hipoterapija in PNF. Zgodnji začetek obravnave lahko pozitivno vpliva na razvoj grobe motorike, vendar sta za dolgoročni napredek bistvena individualno zasnovan program in dosledno izvajanje terapij.
Keywords: razvoj otroka, gibalni razvoj otrok, razvojno nevrološka obravnava
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 112; Downloads: 7
Full text (1,60 MB)
This document has many files! More... |
76. ANALIZA MIKROSTRUKTURNIH SPREMEMB FDM 3D NATISNJENIH POLIMERNIH IN KOMPOZITNIH MATERIALOV IN NJIHOVA POVEZAVA Z MEHANSKIMI LASTNOSTMIAnja Fink, 2025, not set Abstract: Magistrsko delo obravnava vpliv geometrije in gostote izpolnilne strukture ter izpostavljenosti v mineralnem motornem olju na mehanske in mikrostrukturne lastnosti 3D natisnjenih materialov PLA, PLA+CF, PETG in PETG+CF, izdelanih s FDM tehnologijo. Preizkušanci z različnimi izpolnilnimi geometrijami (linijska, trikotna, heksagonalna) in gostotami so bili analizirani z vidika natezne trdnosti ter mikrostrukturne sestave. Poseben poudarek je bil namenjen oceni poroznosti, vezavi med plastmi in prisotnosti mikrodefektov. Dodatek ogljikovih vlaken je prispeval k izboljšani slojni adheziji in zmanjšal pojav mikrorazpok ter praznin. Rezultati so pokazali, da poleg geometrije in gostote pomembno vlogo pri mehanski odpornosti igra prav mikrostrukturna celovitost materiala, ki je bila izraziteje ohranjena pri kompozitih, tudi po izpostavitvi agresivnemu okolju. Delo prispeva k razumevanju povezav med notranjo zgradbo FDM izdelkov in njihovimi mehanskimi odzivi, kar predstavlja osnovo za optimizacijo parametrov pri aditivni proizvodnji funkcionalnih komponent.
Keywords: aditivna proizvodnja
tehnologija z nanašanjem staljenega materiala
polimeri in kompoziti
mehanske lastnosti
mikrostrukturna analiza
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 121; Downloads: 1
Full text (15,99 MB) |
77. Učinek telesne dejavnosti v nosečnosti na zaplete v nosečnosti, način poroda in poporodne izide pri novorojenčkuŠejla Heljezović Ćuskić, 2026, master's thesis Abstract: Izhodišča: Nosečnost je obdobje v življenju ženske, v katerem se odvije veliko izrazitih telesnih in duševnih sprememb, vse z namenom prilagoditi telo na nosečnost ter ga pripraviti na porod. Te spremembe lahko za telo nosečnice predstavljajo obremenitev in vodijo v morebitne zaplete. V sodobnih študijah se vse več prostora namenja nosečnicam in raziskovanju dejavnikov, ki vplivajo na življenjski slog in posledično na čim bolj ugodno prilagoditev telesa na nosečnost, ugodnejši potek poroda ter boljše izide pri novorojencu. Telesna dejavnost zavzema na tem področju pomembno, osrednje mesto. Namen magistrskega dela je bil proučiti vpliv redne telesne dejavnosti nosečnic na potek nosečnosti, pojavnost zapletov, način poroda in pojav morebitnih porodnih poškodb ter na neonatalne izide po porodu.
Metode: Izvedena je bila retrospektivna študija podatkov iz Perinatalnega informacijskega sistema Republike Slovenije za obdobje med letoma 2019 in 2022. V analizo je bilo vključenih 89.231 enoplodnih nosečnosti. Iz študije so bile izključene ženske s kroničnimi boleznimi in ženske z diagnosticirano debelostjo (ITM ? 30 kg/m2). Nosečnice so bile razdeljene v dve skupini: na telesno nedejavne nosečnice in na nosečnice, ki so se ob samooceni opredelile kot vsaj dvakrat tedensko telesno dejavne skozi celotno nosečnost. Za analizo podatkov sta bila uporabljeni deskriptivna statistika in hi-kvadrat test za preverjanje statistično značilnih povezav med redno TD in izbranimi spremenljivkami.
Rezultati: Prikazali smo, da je redna telesna dejavnost med nosečnostjo statistično značilno povezana z nižjo pojavnostjo zapletov, kot so preeklampsija, gestacijska hipertenzija, gestacijska sladkorna bolezen, zdravljena z inzulinom, epiziotomija med vaginalnim porodom in tveganje za carski rez. Poleg tega so imele redno telesno dejavne nosečnice statistično nižjo pojavnost prezgodnjega poroda. Telesna dejavnost je prispevala tudi k ustreznejšemu prirastu telesne mase nosečnice. Učinek je bil viden tudi pri novorojencih. Novorojenci mater, ki so bile med nosečnostjo redno telesno dejavne, so bili pogosteje donošeni, imeli višjo Apgarjevo oceno po prvih petih minutah po rojstvu in ustreznejšo telesno težo glede na gestacijsko starost. Pri izidih, kot sta pojavnost gestacijske sladkorne bolezni, ki za zdravljenje ne potrebuje inzulina, in prisotnost simptomov urinske inkontinence, statistično značilne povezave nismo zaznali, kljub zaznanim trendom iz tuje literature.
Razprava: Rezultati potrjujejo zaščitno vlogo redne telesne dejavnosti v nosečnosti in njene pozitivne učinke na nižjo pojavnost zapletov, način poroda, pojav porodnih poškodb ter na neonatalne izide po porodu. Naši in tuji rezultati spodbujajo vključevanje nadzorovane in individualizirane redne telesne dejavnosti v rutinsko nosečniško svetovanje. Ob tem spodbujajo tudi nadaljnje raziskovanje v smeri natančnejše opredelitve vrste telesne dejavnosti, njene intenzitete in trajanja posamezne vadbene enote, z namenom oblikovanja natančnejših priporočil in smernic. Nadaljnje raziskovanje je smiselno tudi na področju skupin nosečnic, ki so v študijah pogosto spregledane oziroma izključene.
Keywords: redna telesna dejavnost, zapleti med nosečnostjo, način poroda, neonatalni
izidi, potek nosečnosti
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 135; Downloads: 7
Full text (1,63 MB) |
78. VLOGA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI BOLNIKA Z RESPIRATORNO ODPOVEDJOMaja Motoz, 2026, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Respiratorni sistem omogoča izmenjavo plinov med organizmom in zunanjim okoljem ter s tem zagotavlja ustrezno oskrbo tkiv s kisikom in odstranjevanje ogljikovega dioksida. Sestavljata ga zgornji in spodnji respiratorni sistem. Respiratorna odpoved je lahko akutna ali kronična ter se klinično kaže kot hipoksemična ali hiperkapnična oblika. Med najpogostejše vzroke za nastanek respiratorne odpovedi sodijo pljučnica, pljučni edem, pljučna embolija (PE), kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), astma in akutni respiratorni distresni sindrom (ARDS). Diagnostika temelji na klinični sliki, plinski analizi arterijske krvi, pulzni oksimetriji, kapnometriji ter slikovnih preiskavah. Zdravljenje vključuje kisikovo terapijo, neinvazivno ali invazivno ventilacijo ter ustrezno farmakoterapijo. Pri obravnavi bolnika z respiratorno odpovedjo ima zelo pomembno vlogo diplomirana medicinska sestra, ki spremlja vitalne znake, izvaja terapijo, zagotavlja prehodnost dihalnih poti ter sodeluje pri zdravstvenovzgojnem delu in dokumentiranju bolnikovega stanja.Namen raziskave je bil ugotoviti in predstaviti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnika z respiratorno odpovedjo.
Metode: V raziskavo smo vključili sedem diplomiranih medicinskih sester oziroma diplomiranih zdravstvenikov z najmanj enoletnimi delovnimi izkušnjami, zaposlenih na internističnem področju. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Na podlagi pregleda domače in tuje znanstvene, oziroma strokovne literature ter podatkovnih baz Cobiss, PubMed, Google Učenjak, Obzornik zdravstvene nege, SpringerLink in MEDLINE smo pripravili vprašanja za intervju, razdeljena na dva sklopa. V raziskavi smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali kvantitativno, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke kodirali in jih interpretirali.
Rezultati: V raziskavi je bil uporabljen namenski vzorec, ki je zajemal sedem diplomiranih medicinskih sester oziroma diplomiranih zdravstvenikov, zaposlenih na internističnem področju najmanj eno leto. V raziskavi je sodelovalo pet žensk in dva moška, starih od 27 do 54 let. Rezultati raziskave kažejo, da intervjuvanci razlikujejo med vrstami respiratorne odpovedi, prepoznajo njeno klinično sliko ter ustrezno ukrepajo ob pojavu. Ugotovljeno je bilo, da je vloga diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnika z respiratorno odpovedjo zelo pomembna in vključuje predvsem merjenje vitalnih funkcij, opazovanje in spremljanje bolnikovega stanja, izvajanje kisikove terapije, poznavanje in sodelovanje pri neinvazivni ter invazivni ventilaciji, izvajanje higiene respiratornih poti, komunikacijo in sodelovanje z zdravstvenim timom zdravstvenovzgojno delo ter ustrezno dokumentiranje. Rezultati prav tako kažejo, da je respiratorna odpoved pogosto klinično stanje, s katerim se zdravstveni delavci srečujejo vsakodnevno. Intervjuvanci ob tem poudarjajo, da je obravnava takšnih bolnikov lahko čustveno zahteva in stresna, vendar hkrati zahteva strokovnost, hitro prepoznavanje poslabšanja ter ustrezno in pravočasno ukrepanje.
Razprava: Diplomirane medicinske sestre na internističnem področju dobro poznajo različne oblike respiratorne odpovedi ter načine njihovega zdravljenja. Ugotovitve poudarjajo pomembno vlogo diplomirane medicinske sestre pri spremljanju bolnikovega stanja, pravočasnem prepoznavanju poslabšanja, izvajanju terapije, sodelovanje pri ventilacijski podpori ter zagotavljanju psihološke podpore bolniku. Raziskava je prav tako pokazala, da se diplomirane medicinske sestre zelo pogosto srečujejo z respiratorno odpovedjo, kar prispeva k njihovim izkušnjam, vendar hkrati poudarja potrebo po stalnem strokovnem izobraževanju in nadgrajevanju znanja za zagotavljanje kakovostne zdravstvene obravnave.
Keywords: respiratorna odpoved, diplomirana medicinska sestra, aplikacija kisika, respiratorni sistem, kronična obstruktivna pljučna bolezen.
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 140; Downloads: 5
Full text (2,04 MB) |
79. Vloga in pomen menedžmenta znanja v zdravstveni institucijiSara Cizelj, 2026, master's thesis Abstract: Izhodišča: Menedžment znanja je disciplina, s katero se preko procesov opravljajo praktična dela v zdravstveni instituciji. Gre za iskanje, ustvarjanje in prenašanje znanja, ponovno uporabo, zavedanje o znanju ter učenje po celotni instituciji. S tem se ustvarja in potencira intelektualni kapital. Namen naše raziskave je bil raziskati vlogo in pomen menedžmenta znanja v zdravstvenih institucijah. Raziskovali smo procese in dejavnike menedžmenta znanja, orodja in metode, dojemanje nujnosti vseživljenjskega učenja in kontinuiranega profesionalnega razvoja ter načine za izboljšanje strategij.
Metode: Uporabljeni so bili kvantitativni raziskovalni pristop, deskriptivna metoda zbiranja podatkov z analizo znanstveno-strokovne literature, metoda kompilacije, metoda sklepanja in statistična metoda. Vzorec je večinsko vključeval diplomirane medicinske sestre, stare od manj kot 20 do več kot 60 let, ki so imele delovne izkušnje od 1 do 30 let. V raziskavo smo zajeli 101 osebo, ki so zaposlene na vseh nivojih zdravstvenega varstva s funkcijo v upravi, srednjem vodstvu in neposrednem izvajanju storitev.
Rezultati: Ugotovili smo, da je vzrok za kakovostne storitve kakovosten menedžment znanja. Zaposleni pogosto uporabljajo določena orodja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Za prenos znanja je pomembno mentorstvo. Medicinske sestre sprejemajo nova znanja, soočajo se z ovirami. Pomembni so motivirani posamezniki, ki so dovzetnejši za nova znanja. Zaposleni poudarjajo pomen pozitivnega podpornega okolja za vključevanje v vseživljenjsko učenje.
Razprava: Glede na ugotovitve bi bilo smotrno vpeljati tridimenzionalni model menedžmenta znanja v zdravstveni instituciji s tremi vsebinskimi izhodišči, s katerim bi medicinske sestre z vodjo samorefleksivno preverjale uspešnost svojega dela in pripomogle k še bolj varni, kakovostni in suvereni zdravstveni oskrbi uporabnikov zdravstvenih storitev.
Keywords: menedžment, znanje, zdravstvena institucija
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 161; Downloads: 13
Full text (2,34 MB) |
80. Pomen družbene vključenosti na kakovost življenja starostnikovŠpela Pust, 2026, not set Abstract: Izhodišča: Staranje prebivalstva je eden izmed megatrendov in predstavlja izziv sodobne družbe. Zaradi vse daljše življenjske dobe ni več poudarka na dolžini, ampak na kakovosti življenja. Kakovost življenja je generičen koncept, ki ga lahko opredelimo kot zadovoljstvo s svojim življenjem. Sestavljajo ga telesno zdravje, psihično počutje in stopnja družbene vključenosti. Družbena vključenost je proces, s katerim lahko ljudje izpolnimo potrebo po samoaktualizaciji ter imamo stike z ostalimi. Namen raziskave diplomske naloge je ugotoviti pomen družbene vključenosti na kakovost življenja starostnikov.
Metode: V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili pridobljeni s polstrukturiranim intervjujem. Intervju je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature. V raziskavo je bilo vključenih šest starostnikov iz različnih socialnih okolij. Pridobljene podatke smo kvantitativno analizirali, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke razvrstili v posamezne kode ter jih interpretirali.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da ima družbena vključenost velik pomen za kakovost življenja starostnikov. Intervjuvanci so izpostavili druženje, pogovor in obkroženost z ljudmi. Skoraj vsi intervjuvanci so svojo družbeno vključenost ocenili pozitivno, le ena intervjuvanka negativno. Stiki z družino in prijatelji so se najpogosteje odvijali kot obisk ali telefoniranje vsak dan ali vsak drugi dan. Največ so se udeleževali organiziranih dejavnosti (skupinska telovadba, maša, pevski zbor), gledali televizijo ali poslušali radio. Povprečna ocena zadovoljstva z življenjem je bila 8,8.
Razprava: Raziskava je pokazala, da se ugotovitve v večini ujemajo z ugotovitvami strokovne literature. Avtorji poudarjajo, da družbena vključenost prispeva k višjemu zadovoljstvu z življenjem in preprečevanju osamljenosti. Ugotovili smo, da je družbena vključenost subjektivna, saj obkroženost z ljudmi še ne pomeni družbene vključenosti. Omejitve raziskave predstavljajo majhen in namensko izbran vzorec ter omejena dostopnost strokovne literature v slovenščini. Kljub oviram raziskava predstavlja izhodišče za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: družbena vključenost, kakovost življenja, starostnik.
Keywords: družbena vključenost, kakovost življenja, starostnik
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 117; Downloads: 1
Full text (1,22 MB) |
