71. VLOGA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI BOLNIKA Z RESPIRATORNO ODPOVEDJOMaja Motoz, 2026, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Respiratorni sistem omogoča izmenjavo plinov med organizmom in zunanjim okoljem ter s tem zagotavlja ustrezno oskrbo tkiv s kisikom in odstranjevanje ogljikovega dioksida. Sestavljata ga zgornji in spodnji respiratorni sistem. Respiratorna odpoved je lahko akutna ali kronična ter se klinično kaže kot hipoksemična ali hiperkapnična oblika. Med najpogostejše vzroke za nastanek respiratorne odpovedi sodijo pljučnica, pljučni edem, pljučna embolija (PE), kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), astma in akutni respiratorni distresni sindrom (ARDS). Diagnostika temelji na klinični sliki, plinski analizi arterijske krvi, pulzni oksimetriji, kapnometriji ter slikovnih preiskavah. Zdravljenje vključuje kisikovo terapijo, neinvazivno ali invazivno ventilacijo ter ustrezno farmakoterapijo. Pri obravnavi bolnika z respiratorno odpovedjo ima zelo pomembno vlogo diplomirana medicinska sestra, ki spremlja vitalne znake, izvaja terapijo, zagotavlja prehodnost dihalnih poti ter sodeluje pri zdravstvenovzgojnem delu in dokumentiranju bolnikovega stanja.Namen raziskave je bil ugotoviti in predstaviti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnika z respiratorno odpovedjo.
Metode: V raziskavo smo vključili sedem diplomiranih medicinskih sester oziroma diplomiranih zdravstvenikov z najmanj enoletnimi delovnimi izkušnjami, zaposlenih na internističnem področju. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Na podlagi pregleda domače in tuje znanstvene, oziroma strokovne literature ter podatkovnih baz Cobiss, PubMed, Google Učenjak, Obzornik zdravstvene nege, SpringerLink in MEDLINE smo pripravili vprašanja za intervju, razdeljena na dva sklopa. V raziskavi smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali kvantitativno, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke kodirali in jih interpretirali.
Rezultati: V raziskavi je bil uporabljen namenski vzorec, ki je zajemal sedem diplomiranih medicinskih sester oziroma diplomiranih zdravstvenikov, zaposlenih na internističnem področju najmanj eno leto. V raziskavi je sodelovalo pet žensk in dva moška, starih od 27 do 54 let. Rezultati raziskave kažejo, da intervjuvanci razlikujejo med vrstami respiratorne odpovedi, prepoznajo njeno klinično sliko ter ustrezno ukrepajo ob pojavu. Ugotovljeno je bilo, da je vloga diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnika z respiratorno odpovedjo zelo pomembna in vključuje predvsem merjenje vitalnih funkcij, opazovanje in spremljanje bolnikovega stanja, izvajanje kisikove terapije, poznavanje in sodelovanje pri neinvazivni ter invazivni ventilaciji, izvajanje higiene respiratornih poti, komunikacijo in sodelovanje z zdravstvenim timom zdravstvenovzgojno delo ter ustrezno dokumentiranje. Rezultati prav tako kažejo, da je respiratorna odpoved pogosto klinično stanje, s katerim se zdravstveni delavci srečujejo vsakodnevno. Intervjuvanci ob tem poudarjajo, da je obravnava takšnih bolnikov lahko čustveno zahteva in stresna, vendar hkrati zahteva strokovnost, hitro prepoznavanje poslabšanja ter ustrezno in pravočasno ukrepanje.
Razprava: Diplomirane medicinske sestre na internističnem področju dobro poznajo različne oblike respiratorne odpovedi ter načine njihovega zdravljenja. Ugotovitve poudarjajo pomembno vlogo diplomirane medicinske sestre pri spremljanju bolnikovega stanja, pravočasnem prepoznavanju poslabšanja, izvajanju terapije, sodelovanje pri ventilacijski podpori ter zagotavljanju psihološke podpore bolniku. Raziskava je prav tako pokazala, da se diplomirane medicinske sestre zelo pogosto srečujejo z respiratorno odpovedjo, kar prispeva k njihovim izkušnjam, vendar hkrati poudarja potrebo po stalnem strokovnem izobraževanju in nadgrajevanju znanja za zagotavljanje kakovostne zdravstvene obravnave.
Keywords: respiratorna odpoved, diplomirana medicinska sestra, aplikacija kisika, respiratorni sistem, kronična obstruktivna pljučna bolezen.
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 110; Downloads: 5
 Full text (2,04 MB) |
72. Vloga in pomen menedžmenta znanja v zdravstveni institucijiSara Cizelj, 2026, master's thesis Abstract: Izhodišča: Menedžment znanja je disciplina, s katero se preko procesov opravljajo praktična dela v zdravstveni instituciji. Gre za iskanje, ustvarjanje in prenašanje znanja, ponovno uporabo, zavedanje o znanju ter učenje po celotni instituciji. S tem se ustvarja in potencira intelektualni kapital. Namen naše raziskave je bil raziskati vlogo in pomen menedžmenta znanja v zdravstvenih institucijah. Raziskovali smo procese in dejavnike menedžmenta znanja, orodja in metode, dojemanje nujnosti vseživljenjskega učenja in kontinuiranega profesionalnega razvoja ter načine za izboljšanje strategij.
Metode: Uporabljeni so bili kvantitativni raziskovalni pristop, deskriptivna metoda zbiranja podatkov z analizo znanstveno-strokovne literature, metoda kompilacije, metoda sklepanja in statistična metoda. Vzorec je večinsko vključeval diplomirane medicinske sestre, stare od manj kot 20 do več kot 60 let, ki so imele delovne izkušnje od 1 do 30 let. V raziskavo smo zajeli 101 osebo, ki so zaposlene na vseh nivojih zdravstvenega varstva s funkcijo v upravi, srednjem vodstvu in neposrednem izvajanju storitev.
Rezultati: Ugotovili smo, da je vzrok za kakovostne storitve kakovosten menedžment znanja. Zaposleni pogosto uporabljajo določena orodja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Za prenos znanja je pomembno mentorstvo. Medicinske sestre sprejemajo nova znanja, soočajo se z ovirami. Pomembni so motivirani posamezniki, ki so dovzetnejši za nova znanja. Zaposleni poudarjajo pomen pozitivnega podpornega okolja za vključevanje v vseživljenjsko učenje.
Razprava: Glede na ugotovitve bi bilo smotrno vpeljati tridimenzionalni model menedžmenta znanja v zdravstveni instituciji s tremi vsebinskimi izhodišči, s katerim bi medicinske sestre z vodjo samorefleksivno preverjale uspešnost svojega dela in pripomogle k še bolj varni, kakovostni in suvereni zdravstveni oskrbi uporabnikov zdravstvenih storitev.
Keywords: menedžment, znanje, zdravstvena institucija
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 145; Downloads: 12
Full text (2,34 MB) |
73. Pomen družbene vključenosti na kakovost življenja starostnikovŠpela Pust, 2026, not set Abstract: Izhodišča: Staranje prebivalstva je eden izmed megatrendov in predstavlja izziv sodobne družbe. Zaradi vse daljše življenjske dobe ni več poudarka na dolžini, ampak na kakovosti življenja. Kakovost življenja je generičen koncept, ki ga lahko opredelimo kot zadovoljstvo s svojim življenjem. Sestavljajo ga telesno zdravje, psihično počutje in stopnja družbene vključenosti. Družbena vključenost je proces, s katerim lahko ljudje izpolnimo potrebo po samoaktualizaciji ter imamo stike z ostalimi. Namen raziskave diplomske naloge je ugotoviti pomen družbene vključenosti na kakovost življenja starostnikov.
Metode: V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili pridobljeni s polstrukturiranim intervjujem. Intervju je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature. V raziskavo je bilo vključenih šest starostnikov iz različnih socialnih okolij. Pridobljene podatke smo kvantitativno analizirali, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke razvrstili v posamezne kode ter jih interpretirali.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da ima družbena vključenost velik pomen za kakovost življenja starostnikov. Intervjuvanci so izpostavili druženje, pogovor in obkroženost z ljudmi. Skoraj vsi intervjuvanci so svojo družbeno vključenost ocenili pozitivno, le ena intervjuvanka negativno. Stiki z družino in prijatelji so se najpogosteje odvijali kot obisk ali telefoniranje vsak dan ali vsak drugi dan. Največ so se udeleževali organiziranih dejavnosti (skupinska telovadba, maša, pevski zbor), gledali televizijo ali poslušali radio. Povprečna ocena zadovoljstva z življenjem je bila 8,8.
Razprava: Raziskava je pokazala, da se ugotovitve v večini ujemajo z ugotovitvami strokovne literature. Avtorji poudarjajo, da družbena vključenost prispeva k višjemu zadovoljstvu z življenjem in preprečevanju osamljenosti. Ugotovili smo, da je družbena vključenost subjektivna, saj obkroženost z ljudmi še ne pomeni družbene vključenosti. Omejitve raziskave predstavljajo majhen in namensko izbran vzorec ter omejena dostopnost strokovne literature v slovenščini. Kljub oviram raziskava predstavlja izhodišče za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: družbena vključenost, kakovost življenja, starostnik.
Keywords: družbena vključenost, kakovost življenja, starostnik
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 94; Downloads: 1
Full text (1,22 MB) |
74. INTERVENCIJE ZDRAVSTVENE NEGE PRI OBRAVNAVI OTROKA IN MALDOSTNIKA Z MOTNJO HRANJENJAPetra Petrović, 2026, not set Abstract: Diplomska naloga obravnava intervencije zdravstvene nege pri otrocih in mladostnikih z motnjami hranjenja, ki predstavljajo kompleksno, naraščajoče javnozdravstveno in družbeno problematiko. Motnje hranjenja so multidimenzionalne duševne motnje, ki pomembno vplivajo na telesno, duševno in socialno zdravje posameznika, zato zahtevajo celostno, multidisciplinarno in individualizirano obravnavo. Namen naloge je bil raziskati vlogo medicinske sestre pri obravnavi teh pacientov ter opredeliti ključne intervencije, ki prispevajo k učinkovitemu zdravljenju in okrevanju.
V teoretičnem delu so predstavljeni epidemiološki podatki, etiološki dejavniki, značilnosti in posledice motenj hranjenja, s poudarkom na njihovem vplivu na razvoj otrok in mladostnikov. Poseben pomen je namenjen zgodnjemu prepoznavanju simptomov, preventivnim intervencijam ter aktivni vključitvi družine v proces zdravljenja, kar omogoča celovito podporo pacientu.
Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, izvedeni z intervjuji sedmih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na področju otroške in mladostniške psihiatrije. Rezultati kažejo, da medicinske sestre že v zgodnjih fazah obravnave izvajajo opazovanje, identifikacijo težav, spremljanje zdravstvenega stanja, psihosocialno podporo, svetovanje ter terapevtske intervencije, hkrati pa koordinirajo sodelovanje z družino in multidisciplinarnim timom.
Ugotovitve potrjujejo, da medicinska sestra predstavlja ključno povezovalno vez v timu, saj zagotavlja kontinuiteto zdravstvene nege, strokovno izvedbo terapevtskih ukrepov in empatično podporo pacientu ter družini, kar bistveno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja, preprečevanju zapletov in uspešnosti zdravljenja.
Keywords: zdravstvena nega, motnje hranjenja, otrok, mladostnik, družina, intervencije, medicinska sestra
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 107; Downloads: 1
Full text (1,20 MB) |
75. POMEN DELEGIRANJA NALOG ZA KAKOVOSTNO DELOVANJE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJETinkara Strmole, 2026, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Teoretični del diplomske naloge obravnava povezavo med delegiranjem in kakovostjo delovanja zdravstvenih organizacij. Delegiranje je opredeljeno kot proces, pri katerem vodja prenese določene naloge na člane ekipe, pri čemer ohrani odgovornost za končni rezultat. Poudarjen je pomen delegiranja kot orodja za učinkovito razporeditev dela, racionalno rabo kadrovskih virov ter izboljšanje varnosti in kakovosti oskrbe pacientov. Teoretični okvir vključuje opredelitev organizacijske strukture javnih zdravstvenih institucij v Sloveniji, pomen kompetenčnega pristopa, komunikacije in vodenja ter mednarodne standarde kakovosti (ISO 9001, EFQM, ZZKZ). Delegiranje je obravnavano kot ključni element kulture kakovosti in učinkovitega timskega dela. Namen raziskave je ugotoviti povezavo med delegiranjem in kakovostjo delovanja organizacije.
Metodologija: Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu z uporabo deskriptivne metode dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, izvedenih s šestimi zdravstvenimi delavci različnih profilov in hierarhičnih ravni, ki se pri svojem delu redno srečujejo z delegiranjem nalog. Instrument je vključeval kombinacijo 10-stopenjske Likertove lestvice in vprašanj odprtega tipa, kar je omogočilo pridobitev kvantitativnih in kvalitativnih podatkov. Teoretični del je bil podprt z znanstveno literaturo iz baz PubMed, COBISS in univerzitetnega repozitorija ter s pravnimi akti s področja kakovosti v zdravstvu.
Rezultati: Rezultati kažejo, da so intervjuvanci dobro seznanjeni s standardi kakovosti (povprečna ocena 8/10) in da delegiranje pozitivno vpliva na kakovost zdravstvene oskrbe (8,7/10). Delegiranje je povezano z nižjo stopnjo stresa pri delu, medtem ko večje število članov ekipe in kompleksnejše naloge povečujejo odgovornost vodij. Udeleženci so izpostavili, da jasno razdeljene naloge izboljšajo pretočnost dela, zmanjšajo število napak in omogočajo, da se zaposleni osredotočijo na naloge, ki ustrezajo njihovim kompetencam. Med najpogostejšimi ovirami so navedli pomanjkanje komunikacije, nezadostno usposobljenost in strah pred izgubo nadzora.
Razprava: Analiza potrjuje, da učinkovito delegiranje pozitivno vpliva na počutje zaposlenih, zmanjšuje izgorelost in prispeva k višji kakovosti zdravstvene oskrbe. Ključna vloga vodij je v usklajevanju dela, nadzoru nad izvedbo in ohranjanju odgovornosti za rezultate tima. Delegiranje je učinkovito le, če je podprto s standardiziranimi postopki, jasnimi komunikacijskimi kanali in stalnim izobraževanjem. Raziskava poudarja potrebo po oblikovanju organizacijske kulture zaupanja, sistematičnih protokolov in podpornih mehanizmov za preprečevanje preobremenjenosti vodij. S tem delegiranje postane temelj za dolgoročno izboljšanje učinkovitosti in kakovosti zdravstvenih organizacij.
Keywords: delegiranje, zdravstvena organizacija, kakovost oskrbe, vodenje, timsko delo
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 112; Downloads: 2
Full text (974,32 KB) |
76. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU S KRONIČNO OBSTRUKTIVNO PLJUČNO BOLEZNIJONermina Adrović, 2026, not set Abstract: Izhodišča: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je ena najpogostejših kroničnih bolezni dihal in pomemben javnozdravstveni problem, saj povzroča visoko obolevnost, pogoste hospitalizacije in pomembno zmanjšuje kakovost življenja bolnikov. Zaradi kronične narave bolezni in pogostih poslabšanj je za učinkovito obravnavo pacientov s KOPB potrebna celostna in interdisciplinarna zdravstvena oskrba. Medicinske sestre imajo pri tem pomembno vlogo, saj sodelujejo pri spremljanju zdravstvenega stanja bolnikov, izvajanju zdravstvene nege, zdravstveno-vzgojnem delu ter pri podpori pacientom pri obvladovanju bolezni. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako medicinske sestre razumejo svojo vlogo pri obravnavi pacientov s KOPB, katere naloge najpogosteje izvajajo, s kakšnimi izzivi se soočajo ter kakšni so po njihovem mnenju možni ukrepi za izboljšanje kakovosti zdravstvene obravnave.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbirali s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, pripravljenega na podlagi vnaprej oblikovanih raziskovalnih vprašanj. V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, ki se pri svojem delu srečujejo s pacienti s KOPB. Vse sodelujoče so bile ženskega spola, iz različnih starostnih skupin, njihova delovna doba je znašala od 17 do 42 let. Intervjuje smo ob predhodnem dovoljenju sodelujočih posneli, jih prepisali ter posredovali intervjuvancem v avtorizacijo. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore razvrstili v tabele, zapisali kode ter jih interpretirali v razpravi in zaključku.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da medicinske sestre svojo vlogo pri obravnavi pacientov s KOPB razumejo kot zelo pomembno in raznoliko. Pri svojem delu najpogosteje spremljajo zdravstveno stanje bolnikov, aplicirajo predpisane terapije, kisikovo terapijo in sodelujejo pri diagnostičnih postopkih. Pomemben del njihovega dela je tudi zdravstveno-vzgojno delo, pri katerem pacientom posredujejo informacije o bolezni, pravilni uporabi inhalacijskih zdravil, prepoznavanju znakov poslabšanja bolezni ter o pomenu zdravega življenjskega sloga. Medicinske sestre so poudarile tudi pomen interdisciplinarnega sodelovanja z zdravniki, fizioterapevti in drugimi člani zdravstvenega tima. Med največjimi izzivi pri obravnavi pacientov s KOPB so izpostavile pomanjkanje kadra in časa za individualno obravnavo bolnikov ter težave z motivacijo pacientov za sodelovanje pri zdravljenju.
Razprava: Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri celostni obravnavi pacientov s KOPB, zlasti na področju spremljanja zdravstvenega stanja, izvajanja terapije in zdravstveno-vzgojnega dela. Čeprav medicinske sestre svoje delo opravljajo strokovno in zavzeto, se pri obravnavi pacientov pogosto soočajo z organizacijskimi in kadrovskimi omejitvami. Za izboljšanje kakovosti zdravstvene obravnave pacientov s KOPB bi bilo smiselno zagotoviti več kadrovskih virov, okrepiti preventivne programe ter povečati obseg zdravstveno-vzgojnega dela in izobraževanja pacientov. Prav tako bi bilo treba spodbujati interdisciplinarno sodelovanje ter omogočiti dodatna strokovna izobraževanja za zdravstvene delavce.
Keywords: Ključne besede: kronična obstruktivna pljučna bolezen, pulmologija, medicinske sestre, pacient, zdravstvena nega.
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 85; Downloads: 3
Full text (1,34 MB) |
77. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO KIRURŠKIH INVAZIVNIH POSEGIHLara Poredoš, 2026, not set Abstract: Izhodišča: Kirurški poseg je invazivna oblika zdravljenja, pri kateri obstajajo možnosti za pojav pooperativnih zapletov. Pri preprečevanju zapletov ima pomembno vlogo medicinska sestra, ki je nosilka dejavnosti zdravstvene nege. Pri svojem delu mora biti samostojna, razpolagati z ustreznim znanjem, hkrati pa sodeluje pri promociji zdravja, zagovarja interese pacientov in izobražuje o zdravju. Ob pojavu zapleta ga mora prepoznati in ustrezno ukrepati. Namen raziskave je z uporabo sistematičnega pregleda literature od leta 2015 do 2025 preučiti zdravstveno nego pacienta po invazivnih kirurških posegih.
Metode: Raziskava je temeljila na metodi kvalitativnega raziskovanja, uporabljena pa je bila deskriptivna metoda dela. Izvedli smo sistematični pregled strokovne in znanstvene literature ter analizirali pridobljene vire. Članke, ki smo jih na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev pridobili iz bibliografskih baz (PubMed, ResearchGate, NursingOpen, SpringerLink, Google Učenjak in ScienceDirect), smo analizirali po metodi analize in PRIZMA diagrama. S pomočjo pridobljene literature smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Rezultati: Za dosego ciljev raziskave in odgovorov na raziskovalna vprašanja smo podrobneje preučili 14 člankov ter rezultate predstavili v PRIZMA diagramu. Pooperativna nega se začne v prebujevalnici, kjer medicinska sestra nadzoruje dihalne poti, bolečino in rano. Najpogostejši pooperativni zapleti vključujejo krvavitev, okužbe ran, okužbe sečil, pljučnico, kardiovaskularne težave in globoko vensko trombozo z večjim tveganjem pri starejši populaciji in pacientih v intenzivnih enotah. Celovita in kakovostna nega izboljša klinične izide, hkrati pa zmanjša stroške in bivanje v bolnišnici.
Razprava: Vloga medicinske sestre po invazivnem kirurškem posegu je načrtovanje oskrbe, preprečevanje pooperativnih zapletov in okužb, lajšanje bolečin in podpora pacientu. Poznavanje dejavnikov tveganja, upoštevanje smernic za preprečevanje okužb ter individualna obravnava prispevajo k optimizaciji varnosti pacienta, zmanjšajo pojav okužb in izboljšajo izide pacientovega zdravljenja. Potrebne so nadaljnje študije za izboljšanje prakse.
Keywords: Invazivni poseg, pooperativna nega, pooperativni zapleti, preprečevanje zapletov, vloga medicinske sestre.
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 70; Downloads: 1
Full text (829,53 KB) |
78. DOŽIVLJANJE STRESA MED CIVILNIM REŠEVALNIM OSEBJEM IN VOJAŠKIM ZDRAVSTVENIM OSEBJEMTadej Komadina, 2026, not set Abstract: Stres v prehospitalnih in vojaških okoljih je tesno povezan s specifičnimi zahtevami teh poklicev, kar potrjujejo tudi številne domače in tuje študije. Zgodnja prepoznava obremenitev ter ustrezna informiranost o oblikah pomoči sta ključnega pomena za ohranjanje duševnega zdravja zaposlenih. Raziskava kaže, da je podpora zaposlenim pomemben element pri zmanjševanju negativnih učinkov stresa, zato je smiselno nadalje razvijati preventivne programe, ki vključujejo strokovno pomoč, izobraževanja in krepitev psihološke odpornosti. Ugotovitve poudarjajo pomen celostnega pristopa k obravnavi poklicnega stresa v obeh delovnih okoljih.
Keywords: stres, civilno reševalno osebje, vojaško zdravstveno osebje, duševno zdravje.
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 113; Downloads: 2
Full text (2,04 MB) |
79. Učinki štiri-tedenskega aktivnega odmora z razteznimi vajami pri pisarniških delavcihJulia Wegener, 2026, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Pisarniška dela sodijo med poklice z visoko prevalenco mišično-kostnih obolenj, ki predstavljajo glavni vzrok za bolniško odsotnost z dela. Glavni dejavnik tveganja so dolgotrajno sedenje, delo z računalnikom, ponavljajoči se gibi, statične drže in neustrezni ergonomski pogoji. Pri sedečem načinu življenja posturalne mišice postopoma postajajo napete. Neravnovesje med dinamičnimi in posturalnimi mišicami pa povzroči miofascialno bolečino. Raztezne vaje v obliki aktivnih odmorov so lahko učinkovita strategija za zmanjševanje tovrstnih težav na delovnem mestu.
Metode: V raziskavo je bilo vključenih 46 zdravih pisarniških delavcev, ki na delovnem mestu preživijo vsaj pet ur dnevno sede in opravljajo sedeč poklic že vsaj tri leta. Preiskovanci so bili razdeljeni v eksperimentalno skupino, ki je štiri tedne vsakodnevno izvajala aktivni odmor, ter kontrolo skupino brez intervencije. Pred začetkom, po dveh tednih in po štirih tednih smo izvedli meritve gibljivosti ledvene hrbtenice v smeri fleksije in prsno-ledvene hrbtenice v smeri lateralne fleksije v levo in lateralne fleksije v desno. Poleg meritev smo vključili še vprašalnik pred intervencijo ter po štirih tednih za subjektivno oceno počutja in morebitne bolečine, povezane s pisarniškim delovnim mestom.
Rezultati: Po štiritedenskem izvajanju aktivnih odmorov smo v eksperimentalni skupini ugotovili statistično značilno zmanjšanje bolečine (p = 0,002) v primerjavi s kontrolno skupino. Rezultati so pokazali tudi statistično značilno izboljšanje gibljivosti hrbtenice v smeri fleksije (p = 0,003). Pri rezultatih gibljivosti v smeri lateralne fleksije ni prišlo do statistično značilnih razlik med skupinama, čeprav je eksperimentalna skupina dosegala izboljšanje gibljivosti, medtem ko je pri kontrolni skupini prišlo do poslabšanja rezultatov, vendar razlika ni bila statistično potrjena. Preiskovanci so po izvajanju aktivnega odmora poročali o izboljšanju koncentracije (p < 0,001) in izboljšanju splošnega počutja, pri čemer jih je največ (57,9 %) občutilo večjo sproščenost.
Razprava: Uporaba aktivnega odmora pri pisarniških delavcih je učinkovita metoda za zmanjšanje mišično-kostne bolečine. Raztezne vaje v kombinaciji z dihalno vajo pozitivno vplivajo na splošno počutje, zmanjšujejo utrujenost ter povečujejo sproščenost in koncentracijo. Prvi učinki izvajanja aktivnih odmorov so opazni že po dveh tednih. Izdelan program aktivnega odmora je primeren za pisarniško okolje, podjetja bi ga lahko uporabila v okviru promocije zdravja zaposlenih.
Keywords: Pisarniško delo, mišično-kostne bolečine, fascija, aktivni odmor, promocija zdravja na delovnem mestu.
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 67; Downloads: 2
Full text (3,77 MB) |
80. Model obrazovanja o sprečavanju infekcija povezanih sa zdravstvenom skrbi za studente sestrinstva i medicinske sestre/tehničareMihaela Kranjčević-Ščurić, 2025, not set Abstract: Uvod: Infekcije povezane sa zdravstvenom skrbi najčešći su neželjeni događaj u zdravstvu. Za njihovo sprečavanje bitna je edukacija studenata sestrinstva i licenciranih medicinskih sestara/tehničara.
Metode: Istraživanje je provedeno mješovitom kvalitativno-kvantitativnom metodom: kvalitativnom metodom (Delfi) formiran je novi kurikulum; kvantitativnom je provjerena njegova učinkovitost. Uzorak u Delfi metodi: 14 stručnjaka. Uzorak u kvantitativnom istraživanju: 1439 ispitanika.
Rezultati: Kurikulum (domene: standardne i specifične mjere zaštite i invazivni postupci) donesen je konsenzusom (Delfi). Kvantitativno istraživanje: značajna razlika u znanju u svim domenama između kontrolne skupine i skupine u predtestu u odnosu na skupinu u posttestu, udio točnih odgovora najviši za odgovore u posttestu; znanje sestara/tehničara značajno veće od znanja studenata. U anketi većina je ispitanika potvrdila korist nove edukacije u praksi te da ovakav kolegij mora biti obvezan na studiju i periodično se provoditi u cjeloživotnom usavršavanju.
Rasprava: Rezultati uspoređeni s podacima iz literature. Ovo istraživanje u skladu je s nastojanjima Svjetske zdravstvene organizacije (SZO) koja je u „Globalnoj strategiji“ navela potrebu razvoja kurikuluma za prevenciju i kontrolu infekcija koja podrazumijeva preddiplomske, diplomske i stručne edukacije za zdravstvene djelatnike i djelatnike u skrbi za pacijente/klijente (2023).
Zaključak: De novo razvijeni KURIKULUM uspješan je u edukaciji studenata sestrinstva i medicinskih sestara/tehničara: dosadašnji načini učenja nisu donijeli ujednačeno znanje. Postoji statistički značajna razlika u znanju između kontrolne skupine i skupine predtesta ispitanika te skupine posttesta ispitanika u svim varijablama svih triju domena osim u dijelu dezinfekcija površina i opreme koju koristi više pacijenata pri čemu je udio točnih odgovora najviši za odgovore ispitanika na posttestu.
Keywords: infekcije povezane sa zdravstvenom skrbi, edukacija, preddiplomski studij, cjeloživotna trajna edukacija, medicinske sestre/tehničari, studenti sestrinstva, razvoj kurikuluma
Published in ReVIS: 03.06.2026; Views: 65; Downloads: 1
Full text (9,79 MB) |
