71. Model telerehabilitacije za bolnike z osteoartrozo kolenskega sklepaPetra Kotnik, 2026, not set Abstract: Uvod: Osteoartroza (OA) kolenskega sklepa je vodilni vzrok kronične bolečine, funkcionalne prizadetosti in zmanjšane kakovosti življenja. Kljub uveljavitvi terapevtske vadbe kot temelja konzervativnega zdravljenja ostaja dostop do kakovostne rehabilitacije omejen. Namen raziskave je bil celostno ovrednotiti učinkovitost telerehabilitacije pri bolnikih z OA kolenskega sklepa z vidika gibljivosti, bolečine, funkcije kolenskega sklepa, telesne dejavnosti, kakovosti življenja in zadovoljstva bolnikov.
Metode: V enocentrično randomizirano kontrolirano preskušanje je bilo vključenih 118 bolnikov z radiološko potrjeno OA kolenskega sklepa (stopnja 1–3 po Kellgren-Lawrenceovi lestvici; povprečna starost 63 let; 67 % žensk), randomiziranih v telerehabilitacijsko (TS; n = 57) ali kontrolno skupino z vadbenimi navodili v brošuri (KS; n = 61). Obe skupini sta izvajali enak 12-tedenski strukturiran vadbeni program, ki se je razlikoval izključno po načinu posredovanja. Izidi so bili merjeni pred intervencijo in po njej z goniometrijo, lestvicama NRS in WOMAC, vprašalnikoma IPAQ in SF-12 ter lastnima instrumentoma zadovoljstva in funkcionalne samoocene. Statistična analiza je temeljila na mešani analizi variance.
Rezultati: Interakcijski učinki skupina × čas niso bili statistično značilni pri gibljivosti, bolečini ali kakovosti življenja. Obe skupini sta dosegli klinično relevantna znotraj skupinska izboljšanja gibljivosti (TS: +7,45°; KS: +8,03°) in zmanjšanja bolečine (TS: -1,75; KS: -1,98 točke NRS). V TS so bila ugotovljena statistično visoko značilna izboljšanja na vseh dimenzijah WOMAC (p < 0,001; ?p2 = 0,195 do 0,410), skupni WOMAC v KS pa ni dosegel statistično zanesljivega izboljšanja. Raven telesne dejavnosti se ni statistično značilno spremenila. Funkcionalna samoocena je statistično značilno napovedala zadovoljstvo (R2 = 0,307; p < 0,001), pri čemer sta bila okorelost in gibljivost najmočnejša napovednika.
Razprava: Odsotnost medskupinskih razlik potrjuje funkcionalno ekvivalenco obeh pristopov in kaže, da je primarni mediator terapevtskega učinka strukturirana vadba in ne njen tehnološki okvir. TS je dosegla statistično zanesljivo izboljšanje skupnega WOMAC in telesne komponente kakovosti življenja, KS pa ne, kar nakazuje klinično relevantno prednost telerehabilitacije pri celovitem funkcionalnem napredku. Odsotnost spremembe telesne dejavnosti kaže, da vadba brez vedenjskih komponent ne zadostuje za preoblikovanje splošnih gibalnih vzorcev.
Keywords: osteoartroza kolenskega sklepa, telerehabilitacija, terapevtska vadba, randomizirano kontrolirano preskušanje, funkcionalna rehabilitacija, kakovost življenja, zadovoljstvo bolnikov
Published in ReVIS: 12.06.2026; Views: 190; Downloads: 1
 Full text (3,10 MB) |
72. Vpliv ortopedskega operativnega zdravljenja na življenje starejšega odraslega : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaDoris Hajdinjak, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Operativni poseg močno vpliva na življenje starejših odraslih. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv ortopedskih operativnih posegov na starejše odrasle ter njihovo zadovoljstvo s pooperativno zdravstveno nego. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 49 starejših odraslih, ki so po ortopedskem operativnem posegu prišli na kontrolni pregled v Splošno bolnišnico Murska Sobota. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Starejši odrasli so imeli največkrat (N = 23, f = 47 %) operativni poseg na kolenu (N = 23, f = 47 %), kolku (N = 17, f = 35 %) in hrbtenici (N = 6, f = 12 %). Njihova bolečina se je v primerjavi s časom pred operativnim posegom in časom ob kontrolnem pregledu na podlagi 10-stopenjske Likertove lestvice zmanjšala s 6,8 na 3,9. Operativni poseg je imel v povprečju največkrat vpliv na njihovo fizično stanje (N = 42, f = 86 %). Ključno vlogo po operativnem ortopedskem zdravljenju so pripisali zdravnikom (N = 25, f = 46 %), fizioterapevtom (N = 19, f = 35 %) in medicinskim sestram (N = 10, f = 19 %). Anketirani starejši odrasli so z zdravstveno nego po operativnem posegu največkrat (N = 28, f = 57 %) zelo zadovoljni. Razprava: Rehabilitacija starejših odraslih je domena multidisciplinarnega zdravstvenega tima, katere ključen člen je medicinska sestra. Zadovoljstvo pacientov z zdravstveno nego naj bo medicinskim sestram še naprej delovno vodilo. Operativno ortopedsko zdravljenje bistveno izboljša življenje starejših odraslih z ortopedskim obolenjem.
Keywords: starejši odrasli, operativni poseg, zdravstvena nega
Published in ReVIS: 12.06.2026; Views: 146; Downloads: 6
Full text (1,36 MB) |
73. Vpliv uporabe elektronskih medijev na otrokeAnita Lukenda, 2026, not set Abstract: Uporaba elektronskih medijev med otroki je postala neizogiben del sodobnega vsakdana, zato je pomembno razumeti, kako vpliva na njihov razvoj, vedenje in na način preživljanja prostega časa. V magistrsko nalogo je bil vključen vzorec otrok iz vrtcev in osnovnih šol po vsej Sloveniji, rezultati pa kažejo, da je uporaba elektronskih medijev pomemben del otrokovega življenja že v zgodnjem obdobju otroštva. Otroci v vrtcih so najpogosteje izpostavljeni televiziji in tablicam, medtem ko se v osnovnošolskem obdobju poveča raznolikost uporabe elektronskih medijev oziroma elektronskih naprav, vključno s pametnimi telefoni in z računalniki. Glede na spol se pojavljajo razlike v načinu uporabe elektronskih medijev, saj so dekleta pogosteje nagnjena k uporabi tablic in računalnikov v izobraževalne namene, medtem ko so fantje pogosteje povezani z igranjem videoiger. Kljub temu televizija ostaja pomemben medij za oba spola, pri čemer dekleta pogosteje izbirajo vsebine s poučno vrednostjo. Pomemben vpliv na vzorce uporabe elektronskih medijev ima tudi izobrazba staršev, saj so otroci iz družin z višjo izobrazbo pogosteje usmerjeni v uporabo elektronskih medijev v izobraževalne namene, medtem ko otroci iz manj izobraženih družin pogosteje uporabljajo elektronske medije za zabavo. Razširjenost uporabe mobilnih telefonov med otroki v Sloveniji je opazna že v osnovnošolskem obdobju, saj večina otrok razpolaga s tovrstno napravo, hkrati pa se pojavljajo pomisleki glede morebitnih negativnih vplivov prekomerne rabe mobilnih telefonov na otroški razvoj in socialne interakcije. Spremljanje uporabe elektronskih medijev med otroki je zato ključnega pomena za razumevanje njihovega vpliva na otroški razvoj, pri čemer imajo pomembno vlogo starši, vzgojitelji in učitelji, ki lahko z ustreznim usmerjanjem in s postavljanjem smernic prispevajo k uravnoteženi in odgovorni uporabi digitalnih tehnologij v otroštvu.
Keywords: elektronski mediji, otroci, digitalna raba, prosti čas, družina
Published in ReVIS: 11.06.2026; Views: 158; Downloads: 4
Full text (2,39 MB) |
74. Integracija umetne inteligence v slovenski zdravstveni sistemVioleta Gjokiqi, 2026, not set Abstract: Magistrska naloga obravnava možnosti in izzive uvajanja umetne inteligence v slovenski zdravstveni sistem. Umetna inteligenca se v zadnjih letih hitro razvija in vse bolj prodira tudi na področje zdravstva, kjer obeta večjo učinkovitost, boljšo organizacijo dela in podporo pri strokovnem odločanju. Kljub temu je njena implementacija v praksi pogosto omejena zaradi infrastrukturnih, pravnih, etičnih in organizacijskih dejavnikov ter zaradi zadržanosti uporabnikov.
V slovenskem zdravstvenem prostoru je to področje še razmeroma neraziskano, zato je tema naloge aktualna in relevantna tako z vidika prakse kot razvoja zdravstvenega sistema. Namen naloge je bil raziskati, kako zdravstveni delavci v Sloveniji dojemajo umetno inteligenco, na katerih področjih jo že uporabljajo, ali jo vidijo kot smiselno ter kateri so ključni izzivi in prednosti njene integracije. Empirični del temelji na kombinaciji kvantitativne in kvalitativne metodologije.
Kvantitativni del je vključeval spletni anketni vprašalnik, v katerem je sodelovalo 44 zdravstvenih delavcev, kvalitativni del pa štiri polstrukturirane intervjuje z osebami z različnih področij zdravstva. Rezultati raziskave kažejo, da je poznavanje umetne inteligence med zdravstvenimi delavci visoko, vendar je njena dejanska uporaba v praksi še omejena in predvsem usmerjena v podporne in administrativne procese. Zdravstveni delavci umetno inteligenco večinoma dojemajo kot orodje za razbremenitev in pomoč, ne pa kot nadomestek človeške presoje.
Med glavnimi prednostmi so izpostavljeni prihranek časa, večja učinkovitost in boljša organizacija dela, med izzivi pa varstvo osebnih podatkov, etična vprašanja, pomanjkanje znanja in strah pred izgubo človeškega stika. V nalogi je ugotovljeno, da so za uspešno uvedbo umetne inteligence ključni fazni pristop, ustrezen pravni in etični okvir ter sistematično izobraževanje in vključevanje zdravstvenih delavcev v proces uvajanja.
Keywords: Umetna inteligenca, zdravstveni sistem, tehnologija, integracija
Published in ReVIS: 11.06.2026; Views: 163; Downloads: 6
Full text (1,24 MB) |
75. Vpliv okoljskih dejavnikov na razvoj astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNina Hochegger, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) sta pogosti kronični bolezni dihal, ki pomembno zmanjšujeta kakovost življenja. KOPB je tretji najpogostejši vzrok smrti na svetu in vključuje kronični bronhitis ter emfizem. Zanjo so značilni kašelj s sluzjo, težko dihanje in piskanje v pljučih, glavni povzročitelji pa so kajenje, kemikalije in onesnažen zrak. Astma je kronično vnetje dihalnih poti, ki ga sprožijo alergeni, okužbe, stres in onesnaženost, z značilnimi simptomi, kot so kašelj in oteženo dihanje. Metode: V raziskavi smo preučevali vpliv okoljskih dejavnikov, starosti in telesne aktivnosti na simptome astme in KOPB. V teoretičnem delu smo pregledali strokovno literaturo, v empiričnem pa izvedli anketo s 40 udeleženci različnih starosti in okolij. Rezultati so pokazali, da starejši pogosteje doživljajo simptome, kar potrjuje napredovanje bolezni, medtem ko telesna aktivnost pomembno pripomore k zmanjšanju težav in redkejšim obiskom zdravnika. Rezultati: V okviru diplomskega dela smo prebrali in podrobneje pregledali 10 znanstvenih člankov, 20 slovenskih strokovnih virov, 18 tujih strokovnih virov ter ostalo strokovno literaturo. Ugotovitve smo predstavili opisno v poglavju o rezultatih. Razprava: Blagi simptomi so bili najpogostejši v mestih, kar lahko kaže na boljšo dostopnost do zdravstvene oskrbe. Zmerni simptomi so prevladovali na podeželju in predmestju, kjer je dostop do zdravstva pogosto slabši. Presenetljivo so največ poslabšanj navajali upokojenci in brezposelni, kar kaže na vpliv starosti, socialne izolacije ter slabše dostopnosti do zdravil in terapije. Na podlagi ugotovitev smo oblikovali priporočila za izboljšanje kakovosti življenja bolnikov z astmo in KOPB, s poudarkom na preventivi, redni telesni aktivnosti in pravočasnem zdravljenju.
Keywords: astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, okoljski dejavniki, obstruktivne pljučne bolezni, kronične pljučne bolezni
Published in ReVIS: 11.06.2026; Views: 171; Downloads: 6
Full text (2,54 MB)
This document has many files! More... |
76. Pomen ustrezne komunikacije s starejšo osebo z demenco na domu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaSara Velički, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Demenca je sindrom, za katerega je značilen napredujoč upad spomina, mišljenja in sposobnosti komunikacije, kar močno vpliva tako na obolelega kot na njegove svojce. Komunikacija je pogosto otežena, saj bolezen prinaša nerazumevanje vprašanj, ponavljanja in napačno prepoznavanje oseb. Raziskave kažejo, da svojci za lažjo komunikacijo uporabljajo različne strategije, kot so poenostavljen jezik, ponavljanje, uporabo neverbalnih znakov in prilagoditev okolja. Ob tem se soočajo z občutki stresa, nemoči in preobremenjenosti, hkrati pa tudi z dragocenimi trenutki topline in povezanosti ob uspešni komunikaciji. Cilj: Cilj diplomskega dela je bil raziskati komunikacijo svojcev z osebami z demenco in ugotoviti, s katerimi izzivi se srečujejo ter katere strategije uporabljajo pri vsakodnevni interakciji. Poseben poudarek je bil namenjen tudi vplivu teh izkušenj na doživljanje svojcev. Metoda: Uporabljena je bila kvalitativna metoda, izvedena v obliki individualnih polstrukturiranih intervjujev. V raziskavi so sodelovali štirje svojci oseb z demenco, ki so vključeni v njihovo oskrbo. Intervjuji so bili zvočno posneti, transkribirani in analizirani s postopki tematske analize. Rezultati: Rezultati so pokazali, da so najpogostejši izzivi nerazumevanje vprašanj, napačno prepoznavanje oseb ter čustveni odzivi obolelih. Najpogosteje uporabljene strategije so bile poenostavitev jezika, ponavljanje, uporaba neverbalnih znakov in prilagoditev okolja. Razprava: Na podlagi ugotovitev je mogoče skleniti, da je komunikacija z osebami z demenco zahtevna, vendar lahko ob uspešni prilagoditvi prinaša tudi pozitivne izkušnje. Raziskava potrjuje potrebo po večji podpori in izobraževanju svojcev, saj bi to pripomoglo k učinkovitejši komunikaciji ter k boljši kakovosti življenja vseh vpletenih.
Keywords: demenca, starostnik, verbalna komunikacija, neverbalna komunikacija
Published in ReVIS: 11.06.2026; Views: 178; Downloads: 4
Full text (927,88 KB) |
77. Boks in nevrološke poškodbe glave : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaAlen Cajnko, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: V diplomskem delu smo s sistematičnim pregledom literature obravnavali nevrološke poškodbe glave pri boksarjih, ki nastanejo zaradi ponavljajočih se udarcev v glavo, ter njihov vpliv na kognitivne sposobnosti in dolgoročno zdravje športnikov. Namen dela je ozavestiti boksarje, trenerje in bodoče generacije o tveganjih za razvoj nevroloških obolenj možganov ter spodbuditi k varnejšemu in premišljenemu pristopu pri treningih, sparingih in tekmovanjih. Metoda: Uporabili smo deskriptivno metodo ter kvalitativni raziskovalni pristop, pri čemer smo pregled literature izvedli v skladu z metodologijo PRISMA. Iskanje virov je temeljilo na ključnih besedah, kot so boks, poškodbe glave, udarci v glavo, kronična travmatska encefalopatija in nevrološke poškodbe. Relevantne članke smo poiskali v podatkovnih bazah ResearchGate, PubMed, Google Učenjak, ScienceDirect in Scopus. Rezultati: V končno analizo smo vključili devet strokovnih člankov, ki so najbolj celovito obravnavali nevrološke poškodbe glave pri boksarjih ter njihov vpliv na kognitivne funkcije in dolgoročno zdravje. Članki so podali podatke o pogostosti simptomov, kakovosti življenja po karieri, razvoju kroničnih nevroloških bolezni ter tveganju za pojav CTE. Razprava: Ugotovitve kažejo, da ponavljajoči se udarci v glavo pomembno povečujejo tveganje za pretres možganov, CTE in upad kognitivnih funkcij. Posledice so individualne in odvisne od intenzivnosti treningov, števila udarcev ter trajanja kariere. Ozaveščenost boksarjev in trenerjev je ključna za zmanjševanje tveganj.
Keywords: boks, poškodbe glave pri boksu, udarci v glavo, kronična travmatska encefalopatija, nevrološke poškodbe glave
Published in ReVIS: 11.06.2026; Views: 177; Downloads: 7
Full text (1,61 MB) |
78. Stakeholder Interview Transcripts on Science–Industry Collaboration and GenAI-Enabled Ecosystem Orchestration, 2026Karmen Erjavec, Sabina Krsnik, Malči Grivec, Stevanče Nikoloski, complete scientific database of research data Abstract: The research dataset Stakeholder Interview Transcripts on Science–Industry Collaboration and GenAI-Enabled Ecosystem Orchestration contains anonymised qualitative data collected within the research project Usability and Effectiveness of a Generative Artificial Intelligence (GenAI)-Enabled Tool for Science–Industry Collaboration (L7-70279). The study aimed to investigate barriers and facilitators of collaboration among scientists, industry representatives and policymakers and to identify the functional requirements for the development of a GenAI-enabled digital platform supporting collaboration, project development and knowledge exchange.
The data were collected through semi-structured in-depth interviews conducted between April and June 2026. A total of 24 stakeholders from the Slovenian research and innovation ecosystem participated in the study, including researchers, industry representatives and policymakers. The unit of observation is the individual interview participant, and the data are stored in the form of textual interview transcripts.
The interviews covered several thematic areas, including experiences with science–industry collaboration, needs and barriers related to partnership formation, access to information and competencies, the role of trust in collaborative processes, and expectations regarding the use of digital platforms and generative artificial intelligence to support collaboration, project proposal development and knowledge transfer.
The dataset includes anonymised interview transcripts, a coding framework for qualitative analysis, thematic codes and methodological documentation describing the research design, data collection procedures and analytical approach. Data were analysed using reflexive thematic analysis.
To ensure compliance with data protection requirements, all direct identifiers (e.g., names of individuals, organisations and contact details) were removed from the transcripts. Potential indirect identifiers were also reviewed and, where necessary, anonymised. The dataset is therefore prepared for long-term preservation and secondary use in accordance with applicable data protection regulations, research ethics principles and open science practices.
The dataset is intended to support scientific publications, project reporting and further research on innovation ecosystems, science–industry collaboration, digital platforms, innovation intermediaries and the application of generative artificial intelligence to collaboration support and knowledge management.
Published in ReVIS: 11.06.2026; Views: 175; Downloads: 10
 Full text (4,11 KB)
This document has many files! More... |
79. VPLIV PRODAJNE STRATEGIJE KOT NAČIN ZA IZBOLJŠANJE UGLEDA IN DELOVANJA PODJETJA CMT D.O.O.Kaja Možina Artač, 2026, not set Abstract: Diplomsko delo obravnava vpliv prodajne strategije na ugled in delovanje podjetja, s
poudarkom na turistični agenciji Collegium Mondial Travel d.o.o. (CMT). Gre za eno največjih
slovenskih agencij, sprecializirano za mladinski turizem, med katerimi izstopa maturantski
izlet. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako prodajna strategija vpliva na ugled podjetja.
V teoretičnem delu je poudarjen pomen ugleda in strateškega pristopa k prodaji v konkurenčni
turistični panogi. Predstavljena je SPIN metoda kot orodje za razumevanje potreb strank in
krepitev zaupanja, ter različni modeli rasti podjetja, kot so generična rast, diverzifikacija,
licenciranje, franšizing in skupna vlaganja (joint venture).
Empirični del temelji na intervjujih z dijaki, starši in zaposlenimi v podjetju CMT. Rezultati
kažejo razlike v prioritetah in zaznavah med skupinami: dijaki večjo pozornost namenjajo
destinaciji in večernemu programu, starši pa varnosti, organizaciji in ugledu. Analiza potrjuje,
da agencija uspešno nagovarja obe ciljni skupini s prilagojenim načinom komunikacije in jasno
razdelano prodajno strategijo.
Raziskava potrjuje močno povezavo med uspešno prodajno strategijo in ugledom podjetja, pri
čemer imata ključno vlogo prisotnost na družbenih omrežjih, osebni stik in pozitivne izkušnje
strank.
Keywords: ugled podjetja, komunikacija, prodajna strategija, družbena omrežja, maturantski izlet
Published in ReVIS: 11.06.2026; Views: 176; Downloads: 1
Full text (654,73 KB) |
80. Investicijske navade posameznikov glede na starostne skupine v SlovenijiŠpela Razboršek, 2026, not set Abstract: V diplomskem delu je analizirano, kako se posamezniki v različnih starostnih skupinah od-ločajo za investiranje in za katere oblike naložb se najpogosteje odločajo. V teoretičnem delu so razloženi osnovni pojmi investiranja – naložba, donos in tveganje. Izpostavljena sta pojma finančne pismenosti in življenjskega cikla posameznika, ki vplivata na izbiro investi-cij. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna raziskovalna metoda – spletni anketni vpra-šalnik. Ugotovili smo, da mlajši (18–30 let) najpogosteje vlagajo v kriptovalute, medtem ko je srednja starostna skupina (31–50 let) bolj usmerjena v manj tvegane oblike (varčevalni računi). Starejši (51 let in več) največkrat vlagajo v nepremičnine in žlahtne kovine. Mlajši najpogosteje mesečno vložijo med 201 in 500 €, starejši pogosteje vložijo več kot 1.000 €. Mlajša in srednja starostna skupina aktivneje spremljata stanje svojih investicij. Mlajši se najpogosteje odločajo za samostojno vlaganje preko digitalnih platform, starejši pa s pomo-čjo finančnih svetovalcev. Skupine se razlikujejo glede na odnos do pomena varčevanja za pokojnino – s starostjo narašča pomen finančne varnosti. Mlajši vlagatelji investirajo iz raz-logov doseganja finančne neodvisnosti in težnje k ustvarjanju lastnega kapitala. Za pridobi-vanje informacij o investiranju mlajša in srednja generacija največkrat uporabita spletne vire, starejši se zanašajo na lastne izkušnje. Generacijske razlike se pokažejo pri odnosu do tveganja pri investiranju, saj se z višanjem starosti zmanjšuje pripravljenost nanj, kar je v skladu z življenjskim ciklom vlagateljev.
Keywords: investiranje, finančni cilji, finančna pismenost, investicijske navade, kriptovalute
Published in ReVIS: 11.06.2026; Views: 156; Downloads: 1
Full text (1,09 MB) |
