Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Na voljo sta dva načina iskanja: enostavno in napredno. Enostavno iskanje išče po naslovu, opisu, ključnih besedah in celotnem besedilu in ne omogoča operatorjev iskanja. Pri naprednem iskanju lahko izbirate med množico atributov, po katerih naj išče in omogoča operatorje iskanja. V zadetkih iskanja so nekatere vrednosti izpisane v obliki povezav. Povezava na naslovu gradiva izpiše več o gradivu, ostale povezave sprožijo novo iskanje.

Pomoč
Išči po:
Možnosti:
 


71 - 80 / 2000
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
72.
73.
74.
The impact of innovation in communication technologies on the development of hyper personal communications : doctoral dissertation
Hrvoje Smoljić, 2026, doktorska disertacija

Opis: This dissertation focuses on examining how innovations in communication technologies impact the way we communicate on a hyperpersonal level. The concept of hyperpersonal communication refers to communication that takes place through technological platforms, potentially surpassing the effectiveness of traditional face-to-face communication. Given the increasingly sophisticated communication technologies, new and increasingly important questions arise about how these technologies change our communication and relationships with others. This dissertation conducts a detailed analysis of how innovations such as 5G technology can affect hyperpersonal communication and the possible social implications of this phenomenon. The aim is to provide a deeper understanding of this relevant topic and to contribute to the scientific literature in this field. To better understand this topic, we conducted extensive research using a survey questionnaire. Individuals of different genders, age groups, education levels, years of work experience, employment status, and types of employment were surveyed. The survey questions focused on the types of communication technologies people use most frequently, which provide them with the highest level of privacy, how they perceive the impact of innovations in communication technologies on the quality of their communication relationships, and how they use technologies for hyperpersonal communication. Additionally, the dissertation explores how people assess their ability to control the information they share during hyperpersonal communication, in which situations they prefer hyperpersonal communication over interpersonal communication, and how they evaluate the impact of innovations in communication technologies on their ability to build deeper relationships with others. Throughout this dissertation, the complex relationship between people and communication technologies is illustrated, with particular emphasis on the impact of these technologies on the quality of communication and the ways in which people use and adapt to these technologies.
Ključne besede: innovations in communication technologies, 5G technology, hyperpersonal communication, social interactions, silence in communication
Objavljeno v ReVIS: 07.05.2026; Ogledov: 181; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

75.
Domenski paraziti (cybersquatters) in reševanje domenskih sporov v Sloveniji (ARDS) : diplomska naloga
Nejc Žagar, 2026, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava domenska imena kot pomemben del digitalnega okolja, s poudarkom na domenskem parazitstvu in reševanju domenskih sporov v Sloveniji (ARDS). Predstavi pomen domen kot digitalne lastnine ter njihovo povezavo z blagovnimi znamkami in intelektualno lastnino, pri čemer opredeli razlike med legitimno registracijo in registracijo v slabi veri. Empirični del analizira sistem ARDS na podlagi izbranih primerov iz razsodišča, ki potrjuje učinkovitost varstva pravic imetnikov znamk. Eksperiment v nadaljevanju pokaže na zelo visoko razširjenost špekulativnih in neaktivnih registracij domen. Končne ugotovitve poudarjajo potrebo po večji preventivi in ozaveščanju na področju domenskega parazitstva.
Ključne besede: domenska imena, cybersquatting, domenski paraziti, digitalna lastnina, ARDS, domenski spori
Objavljeno v ReVIS: 07.05.2026; Ogledov: 157; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

76.
Uporaba virtualne resničnosti v obravnavi šolske anksioznosti : stališča in pripravljenost strokovnjakov
Anja Janko, 2026, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava uporabo virtualne resničnosti pri obravnavi šolske anksioznosti z vidika strokovnjakov s področja duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Namen raziskave je ugotoviti, v kolikšni meri strokovnjaki poznajo in uporabljajo virtualno resničnost v svoji terapevtski praksi, ter raziskati njihovo pripravljenost za vključevanje te tehnologije v svojo delovno prakso. Raziskava temelji na kvantitativnem pristopu, pri čemer so podatki zbrani z anketnim vprašalnikom. Rezultati pokažejo, da je poznavanje virtualne resničnosti kot terapevtskega orodja med strokovnjaki zelo nizko, njena uporaba pa v terapevtskem smislu sploh ni prisotna. Končne ugotovitve kažejo, da ima virtualna resničnost pri obravnavi šolske anksioznosti obetaven, a še ne povsem uveljavljen potencial, ki pred tem zahteva še nadaljnji razvoj strokovnih in institucionalnih pogojev.
Ključne besede: virtualna resničnost, šolska anksioznost, mladostniki, terapevtska praksa, stališča strokovnjakov, tehnološke inovacije
Objavljeno v ReVIS: 07.05.2026; Ogledov: 161; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

77.
Materialno varstvo filmskega arhivskega gradiva na filmskem traku : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Arhivistika
Roman Marinko, 2026, diplomsko delo

Opis: Filmski arhivi hranijo filmsko arhivsko gradivo. Doba svetovnega filma se je začela leta 1895 v Franciji, slovenskega filma pa leta 1905 s prvimi posnetki dr. Karola Grossmanna. Do današnjih dni se je v Slovenskem filmskem arhivu zbralo, evidentiralo in strokovno obdelalo približno 13.000 filmskih naslovov. 90 odstotkov filmskih vsebin je še vedno na filmskem traku. Najbolj ogrožene so filmske arhivske vsebine na trakovih nitratne filmske osnove, saj je v osnovi podvržen propadanju, hkrati pa je lahko še zelo vnetljiv in eksploziven, kar pomeni veliko nevarnost samovžiga. Acetatna filmska osnova je še vedno gorljiva, vendar gori s tlenjem. Poliestrska filmska osnova je izredno žilava in se nerada strga. Zaradi svoje žilavosti je velikokrat povzročitelj poškodb filmske projekcijske opreme. Digitalna tehnologija in film se zdita v nekem trenutku idealna rešitev za filmske težave na filmskem traku, vendar se lahko vzporednice ene in druge produkcije vlečejo le navidezno. Izkušnja gledalca pri klasični projekciji filmov na filmskem traku se popolnoma razlikuje od digitalne. Zatemnitev presvetlitev posamezne sličice in projiciranje slik na platno v hitrosti 24 sličic na sekundo sta povsem drugačna projekcijska izkušnja od projekcije digitalne filmske kopije DCP (angl. Digital Cinema Package). Trik očesa (peristenca) se pri klasični filmski projekciji nekako v ozadju čuti, medtem ko pri digitalni projekciji tega ni. Vse deluje nekako bolj gladko in sterilno. Digitizacija in digitalna restavracija filmskih vsebin omogočata širšo dostopnost filmskega arhivskega gradiva in neke vrste materialnega varstva filmskega arhivskega gradiva. Z digitalno restavracijo so mogoči postopki restavriranja, ki jih pri klasičnem restavriranju filma nismo imeli.
Ključne besede: arhiv, film, varstvo filmskega gradiva, digitizacija filmov, dolgotrajna hramba
Objavljeno v ReVIS: 07.05.2026; Ogledov: 180; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

78.
79.
80.
Iskanje izvedeno v 8.59 sek.
Na vrh