81. |
82. |
83. Primerjava zakonodajnega postopka v Državnem zboru Republike Slovenije in institucijah Evropske unije v obdobju 2009–2019 : magistrsko deloJožica Zupanc Blatnik, 2025, master's thesis Abstract: Hibridno delo, kot ena od oblik fleksibilnega dela, ki združuje delo na domu in delo v prostorih delodajalca, je bilo med epidemijo COVIDA-19 prisilno institucionalizirano v številnih organizacijah, tako zasebnega kot tudi javnega sektorja, in je današnja realnost. Številne organizacije so na podlagi pozitivnih izkušenj prepoznale hibridno delo kot ključno in dolgoročno vzdržno obliko dela v prihodnosti, ki bi ga bilo zanimivo podrobno proučiti. Raziskava v našem magistrskem delu temelji na dveh vsebinsko in metodološko ločenih sklopih, ki skupaj zagotavljata celovito obravnavo hibridnega dela v primerjalno pravnem in organizacijskem smislu v okviru javnega sektorja, s poudarkom na Policijski upravi Maribor. Prvi primerjalno pravni sklop raziskave temelji na analizi vseh treh oblik fleksibilnega dela, kjer smo jih z uporabo razlagalne, normativne in primerjalne metode analizirali, pregledali njihove definicije in jih primerjali med sabo s poudarkom na slovenskem pravnem redu, ki smo ga dopolnili in primerjali z evropskimi in mednarodnimi viri. Drugi sklop raziskave je empirične narave in združuje kvalitativni ter kvantitativni pristop. Z metodo intervjujev smo raziskali subjektivne izkušnje zaposlenih s hibridnim delom, z metodo deskriptivne funkcionalne klasifikacije pa ocenili primernost delovnih mest za opravljanje hibridnega dela, pri čemer smo identificirali najprimernejši model hibridnega dela za PU Maribor z vidika organizacijske ustreznosti in praktičnosti. Zato hibridno delo postaja vse bolj prepoznaven del sodobne delovne realnosti in se utrjuje kot uveljavljen model dela tudi v prihodnosti.
Keywords: zakonodajni postopek, zakonodajna iniciativa, zakonodajno telo, Državni zbor Republike Slovenije, Svet Evropske unije, demokratičnost zakonodajnega postopka, učinkovitost zakonodajnega postopka
Published in ReVIS: 17.12.2025; Views: 80; Downloads: 4
 Full text (1,95 MB) |
84. Opravljanje hibridnega načina dela v Policiji – primer Policijske uprave Maribor : magistrsko deloPeter Lunežnik, 2025, master's thesis Abstract: Hibridno delo, kot ena od oblik fleksibilnega dela, ki združuje delo na domu in delo v prostorih delodajalca, je bilo med epidemijo COVIDA-19 prisilno institucionalizirano v številnih organizacijah, tako zasebnega kot tudi javnega sektorja, in je današnja realnost. Številne organizacije so na podlagi pozitivnih izkušenj prepoznale hibridno delo kot ključno in dolgoročno vzdržno obliko dela v prihodnosti, ki bi ga bilo zanimivo podrobno proučiti. Raziskava v našem magistrskem delu temelji na dveh vsebinsko in metodološko ločenih sklopih, ki skupaj zagotavljata celovito obravnavo hibridnega dela v primerjalno pravnem in organizacijskem smislu v okviru javnega sektorja, s poudarkom na Policijski upravi Maribor. Prvi primerjalno pravni sklop raziskave temelji na analizi vseh treh oblik fleksibilnega dela, kjer smo jih z uporabo razlagalne, normativne in primerjalne metode analizirali, pregledali njihove definicije in jih primerjali med sabo s poudarkom na slovenskem pravnem redu, ki smo ga dopolnili in primerjali z evropskimi in mednarodnimi viri. Drugi sklop raziskave je empirične narave in združuje kvalitativni ter kvantitativni pristop. Z metodo intervjujev smo raziskali subjektivne izkušnje zaposlenih s hibridnim delom, z metodo deskriptivne funkcionalne klasifikacije pa ocenili primernost delovnih mest za opravljanje hibridnega dela, pri čemer smo identificirali najprimernejši model hibridnega dela za PU Maribor z vidika organizacijske ustreznosti in praktičnosti. Zato hibridno delo postaja vse bolj prepoznaven del sodobne delovne realnosti in se utrjuje kot uveljavljen model dela tudi v prihodnosti.
Keywords: hibridno delo, delo na domu, delo na daljavo, fleksibilno delo, intervju
Published in ReVIS: 17.12.2025; Views: 117; Downloads: 1
Full text (1,12 MB) |
85. Varovanje neprijavljenega javnega shoda 5. oktobra 2021 v Ljubljani skozi prizmo sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice : magistrsko deloAleš Malajner, 2025, master's thesis Abstract: V Sloveniji so pravice do svobode gibanja, mirnega zbiranja in svobodnega izražanja ustavno zagotovljene. Omejevanje teh pravic je dovoljeno le ob izjemnih dogodkih, med katere lahko uvrstimo tudi svetovno pandemijo nalezljive bolezni COVID-19, ki se je v Sloveniji in po svetu razširila v letu 2020. Od meseca junija tega leta je vlada Republike Slovenije z različnimi vladnimi odloki postopno omejevala zbiranje ljudi. Kljub omejitvam so v letih 2020 in 2021 v Ljubljani potekali številni neprijavljeni protesti proti vladnim ukrepom, na katerih je policija večkrat posredovala tudi z uporabo prisilnih sredstev. Do najodmevnejšega in najintenzivnejšega posredovanja policije proti množici je prišlo 5. oktobra 2021 v Ljubljani, ko je policija poleg policijske konjenice, službenih psov policije in pripadnikov posebnih enot policije uporabila tudi vodni top in plinska dražilna sredstva. Dogodek je sprožil močan odziv v javnosti, v povezavi s posredovanjem policije pa je bil izveden izredni strokovni nadzor, ki je razkril številne sistemske in izvedbene nepravilnosti, kot so presplošno izdani ukazi, pomanjkljiva pravna podlaga za tako intenzivno uporabo prisilnih sredstev in nezadostna utemeljitev posameznih prisilnih sredstev. Varuh človekovih pravic in nadzor nad delom policije sta ugotovila več primerov nesorazmerne, nestrokovne in neutemeljene uporabe sile proti neproblematičnim posameznikom, kar je izkazovalo resne kršitve človekovih pravic, med drugim 11. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP), ki varuje pravico do mirnega zbiranja. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v podobnih primerih tožb proti nekaterim državam v posameznih sodbah potrdila podobne zlorabe oblasti z represivnimi sredstvi in izpostavila potrebo po sorazmernosti ukrepov ter strpnosti oblasti do zbirajočih se množic. Ključno sporočilo ESČP skozi več sodb nalaga oblastem posameznih držav, da ne kaznuje mirnih protestnikov zaradi posameznih izgredov in da represivni ukrepi ljudi ne smejo odvračati od uveljavljanja pravice do mirnega zbiranja.
Keywords: Evropsko sodišče za človekove pravice, človekove pravice, policijska pooblastila, svoboda zbiranja, uporaba prisilnih sredstev
Published in ReVIS: 17.12.2025; Views: 70; Downloads: 0
Full text (1,23 MB) |
86. Civilna odgovornost v primeru nesreče na smučišču : magistrsko deloZoja Pust, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo preučuje vprašanje civilne odgovornosti v primeru nesreče na smučišču kot poseben del odškodninskega prava. V okviru tega vprašanja se osredotočimo na presojo dolžne skrbnosti, vzročne zveze in razmejitve odgovornosti med smučarji in upravljavci smučišč. Namen dela je izpostaviti temeljne značilnosti civilne odgovornosti, sistematično preučiti veljavni pravni okvir v Sloveniji in primerjalno analizirati sodbe različnih evropskih smučarskih držav. Analiza sodb, tako slovenskih kot tudi drugih, bo prikazala pomembnost uporabe pravil FIS kot tudi samih nacionalnih zakonov kot orodij za reševanje takih vprašanj. V uvodnem delu utemeljimo aktualnost teme, sledi kratek teoretični pregled temeljev odškodninskega prava. Nato sledi jedro, ki ga predstavljajo primerjalne analize sodnih praks, ki prikazujejo previden pristop sodišč, in odgovarja na vprašanje, kako se nacionalno pravo in pravila FIS uporabljajo v praksi. Sodna praksa daje poudarek na individualno odgovornost smučarjev za hitrost oziroma nadzor nad njo, smer in pa prilagajanje razmeram na progi. Razlike se kažejo predvsem v pristopu pri presoji predvidljivosti nevarnosti in v obsegu dolžnosti upravljavcev. V zaključku predlagamo morebitne možnosti za izboljšavo zakonodaje in sodne prakse.
Keywords: civilna odgovornost, odškodninska odgovornost, smučanje, nesreča, nesreča na smučišču, varnost, pravila FIS
Published in ReVIS: 17.12.2025; Views: 80; Downloads: 5
Full text (728,81 KB) |
87. Alternativni načini reševanja sporov v primerjalnopravni perspektivi : magistrsko deloZala Puncer, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo celovito preučuje alternativne načine reševanja sporov (ARS) kot pomemben instrument sodobnega pravnega sistema ter analizira njihov zgodovinski razvoj, normativno ureditev in praktično implementacijo v različnih delih sveta. ARS, ki vključuje mediacijo, arbitražo in druge oblike izvensodnega reševanja sporov, predstavlja pomembno alternativo tradicionalnim sodnim postopkom. Raziskava se osredotoča na analizo temeljnih modelov ARS v različnih pravnih in kulturnih sistemih, s posebnim poudarkom na razlikah med razvitimi državami in državami v razvoju. V okviru primerjalne analize delo preučuje vpliv kulturnih, pravnih in ekonomskih dejavnikov na izbor ter uspešnost posameznih metod ARS po regijah, vključno z Evropo, Združenimi državami Amerike, Azijo, Afriko in Latinsko Ameriko. Posebna pozornost je namenjena vprašanju prilagajanja teh mehanizmov lokalnim potrebam in vrednotam, s ciljem zagotavljanja pravičnih in učinkovitih rešitev sporov. Delo vključuje tudi preglede ključnih arbitražnih institucij, ilustrativne prikaze izbranih arbitražnih praks ter tradicionalne oblike reševanja sporov v različnih pravnih in kulturnih okoljih na globalni ravni, hkrati pa se dopolnjuje z obravnavo spletnega reševanja sporov (ODR), sodobnih interdisciplinarnih pristopov, primerjalnih raziskovalnih izsledkov, prispevka mednarodnih organizacij pri oblikovanju normativnih okvirov ter prihodnjem razvoju in digitalizaciji metod alternativnega reševanja sporov.
Keywords: alternativno reševanje sporov, mediacija, arbitraža, mednarodno pravo, kulturni dejavniki, globalna primerjava, pravosodni sistemi, primerjalna analiza, arbitražne institucije
Published in ReVIS: 17.12.2025; Views: 79; Downloads: 3
Full text (1,32 MB) |
88. Vzroki za zastoj širitve Evropske unije na Zahodni Balkan : magistrsko deloUrška Štauber, 2025, master's thesis Abstract: Evropska perspektiva Zahodnega Balkana, oblikovana pred več kot dvema desetletjema, se sooča z očitnim zastojem, saj konkretni rezultati v praksi še vedno niso uresničeni. Magistrsko delo obravnava vzroke za zastoj širitve EU na Zahodni Balkan, pri čemer se osredotoča na proučevanje notranjih izzivov držav, vpliv nerešenih dvostranskih vprašanj in vlogo zunanjih akterjev v regiji. Izhodišče predstavlja ugotovitev, da se proces širitve EU na Zahodni Balkan kljub formalnim političnim zavezam držav upočasnjuje, kar narekuje potrebo po poglobljeni analizi ovir držav regije. Pri raziskavi so uporabljene normativno-dogmatična, deskriptivna, sociološka in zgodovinska metoda, s pomočjo katerih se analizira pravni okvir širitvene politike EU, reformna dinamika posameznih držav, njihova politična volja ter vpliv nerešenih preteklih konfliktov na regionalno stabilnost. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kakšna je stopnja kooperativnosti posameznih držav Zahodnega Balkana pri izpolnjevanju pristopnih pogojev, kateri notranji dejavniki zavirajo izvajanje reform in v kolikšni meri na napredek vplivata percepcija geopolitičnega pomena držav ter nerešena dvostranska vprašanja. Ugotovitve kažejo, da je eden ključnih razlogov za zastoj pomanjkanje resnične politične volje določenih držav regije, zavestno odlašanje z reformami oz. njihovo implementacijo, sodelovanje z zunanjimi akterji ter prisotnost nerešenih sporov, ki negativno vplivajo na politično stabilnost, regionalno sodelovanje in verodostojnost reformnih procesov. Rezultati magistrskega dela dopolnjujejo obstoječo literaturo z analizo najnovejših letnih poročil Evropske komisije, pri čemer razkrivajo, da je zastoj širitvenega procesa predvsem posledica pomanjkanja notranjepolitične volje držav Zahodnega Balkana. S tem prispevajo k preusmeritvi diskurza od pogoste razlage o utrujenosti EU od širitve, k poudarjanju notranjepolitične odgovornosti držav ter osvetljujejo potrebo po družbeni preobrazbi in krepitvi demokratične kulture.
Keywords: širitev EU, Zahodni Balkan, pristopni proces, reformni napredek, kooperativnost držav, dvostranski spori, geopolitična dinamika
Published in ReVIS: 17.12.2025; Views: 68; Downloads: 3
Full text (1,22 MB) |
89. Analiza lastništva stanovanj v Sloveniji s pomočjo javno dostopnih evidenc : magistrsko deloUrška Likon, 2025, master's thesis Abstract: Stanovanje je za človeka bistvenega pomena, zadovoljuje osnovne življenjske potrebe ter posameznikom omogoča varnost in zasebnost. Kljub temu da je stanovanj v Sloveniji po mnenju nekaterih avtorjev dovolj, so za veliko ljudi, še posebej mlade, težko dostopna. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali je mogoče analizirati lastniško strukturo nepremičnin z uporabo izključno javno dostopnih evidenc, ki omogočajo, da so podatki preverljivi in verodostojni, določiti demografske značilnosti lastnikov in raziskati, ali obstajajo povezave med spolom in starostjo lastnikov, velikostjo ter lastništvom njihovih stanovanj. V prvem koraku smo analizirali splošne statistične podatke, v drugem pa vzorce stanovanjskih nepremičnin iz petih različnih mest v Sloveniji. V analizo je bilo vključenih skupno 840 stanovanj. Kot vir podatkov smo uporabili samo javno dostopni evidenci, in sicer kataster nepremičnin in zemljiško knjigo. Največ podatkov smo pridobili iz zemljiškoknjižnih izpiskov, podatke o površini stanovanj in ID znak pa iz katastra nepremičnin. Rezultati so pokazali, da imajo največ stanovanj v lasti lastniki, stari nad 45 let, mlajši od 35 let pa glede na obravnavani vzorec le 4 %. Presenetljivo imajo mlajši lastniki v lasti pretežno stanovanja, večja od 50 m². Ugotovili smo tudi, da ima najmanj četrtina obravnavanega vzorca lastnikov stanovanjskih nepremičnin v lasti vsaj dve stanovanjski nepremičnini, nekaj pa jih ima v lasti vsaj tri. Z ugotovitvami magistrskega dela smo potrdili, da je zgolj s pomočjo analize javno dostopnih evidenc mogoče pridobiti uporabne podatke za presojo lastništva nepremičnin in določiti trende. Rezultati analize predstavljajo podlago za oblikovanje učinkovitejših stanovanjskih politik in reševanje težav, s katerimi se ljudje srečujejo na stanovanjskem področju.
Keywords: stanovanje, lastništvo, lastnik, nepremičnina, stanovanjska politika
Published in ReVIS: 17.12.2025; Views: 58; Downloads: 1
Full text (1,04 MB) |
90. Odgovornost mednarodnih organizacij za kršitve mednarodnega prava : magistrsko deloUla Marić, 2025, master's thesis Abstract: V sodobnem svetu imajo mednarodne organizacije pri oblikovanju in uresničevanju mednarodnega prava vse pomembnejšo vlogo, s svojim obstojem pa zagotavljajo tudi varnost, razvoj in spoštovanje človekovih pravic. Glede na njihovo pomembno funkcijo v mednarodnem pravu in naraščajočo dejavnostjo narašča tudi potreba po jasnih pravilih glede njihove odgovornosti. Magistrsko delo obravnava vprašanje odgovornosti mednarodnih organizacij za kršitve mednarodnega prava. Delo je osredotočeno na pravno naravo njihove subjektivitete in primere, v katerih mednarodne organizacije postanejo odgovorne za mednarodna protipravna dejanja. V uvodnem delu so predstavljeni zgodovinski razvoj, tipologije mednarodnih organizacij in njihov pravni položaj v mednarodnem pravu. V najpomembnejšem osrednjem delu sta predstavljena delo Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo in analiza Osnutka členov o odgovornosti mednarodnih organizacij. V tem delu je obravnavana tudi odgovornost držav, saj je poseben poudarek namenjen vprašanju razmerja med mednarodnimi organizacijami in državami članicami ter problematiko skupne odgovornosti. V zadnjem delu so za lažje razumevanje teoretičnega dela predstavljeni primeri iz sodne prakse, iz katerih je razvidno, da kljub postavljenim pravilom še vedno obstajajo pravne praznine in neenotna praksa glede uresničevanja odgovornosti mednarodnih organizacij. Skozi predstavitev obravnavanega problema in ugotovitve v magistrskem delu želimo predlagati, da bi bilo treba okrepiti normativni okvir in zagotoviti večjo pravno varnost ter odgovornost mednarodnih organizacij za ravnanja, ki vplivajo na posameznike in druge subjekte, ki nastopajo v mednarodnem pravu. Pri tem je bistvenega pomena, da se odgovornost mednarodnih organizacij ne razume zgolj kot abstrakten pravni koncept. Pomembno je, da se odgovornost razume kot dejanska zaveza spoštovanja temeljnih načel mednarodnega prava, saj se le s tem lahko zagotovita verodostojnost in legitimnost mednarodnih organizacij, ki so eden izmed bistvenih akterjev v sodobnem mednarodnem pravnem redu.
Keywords: mednarodne organizacije, kršitev mednarodnega prava, odgovornost, Komisija Združenih narodov za mednarodno pravo, Osnutek členov o odgovornosti mednarodnih organizacij
Published in ReVIS: 17.12.2025; Views: 57; Downloads: 1
Full text (1,01 MB) |
