81. |
82. |
83. |
84. |
85. |
86. |
87. Instrumentalnost in avtonomnost postjugoslovanskega filma : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Humanistične znanostiAleš Čakalić, 2025, doktorska disertacija Opis: Postjugoslovanski film opredeljujem kot korpus filmskih del, ki se ukvarjajo z vprašanji razpada Jugoslavije, njegovih družbenih posledic ali mednacionalnih odnosov v nekdanji skupni državi, ki so na nasilni razpad države vplivali. V postjugoslovanskem filmu prepoznam dva načina razumevanja umetniškega ustvarjanja in izjavljanja: instrumentalno linijo, ki filme podredi vlogi prenašanja političnih in ideoloških sporočil, ter avtonomno linijo, v kateri si ustvarjalci vzamejo pravico do svobodnega umetniškega izražanja, kar – v skladu s spoznanji sodobne filozofije umetnosti – generira avtentične umetniške resnice. Osrednje raziskovalno vprašanje te disertacije je, katere umetniške resnice generira avtonomni postjugoslovanski film. Krvavi razpad Jugoslavije se ob tem izkaže za posledico delovanja hujskaškega nacionalizma, ki je po smrti predsednika Tita izkoristil pritajena mednacionalna sovraštva, jih s pomočjo servilnih režimskih medijev kanaliziral v vojno in jih uporabil za kovanje vojnega dobička; ob čemer so bili na vseh vpletenih straneh storjeni vojni zločini. Ugotovim, da je osrednji dogodek oz. badioujevska konfiguracija postjugoslovanskega filma sekvenca filmov, ki jo po zgledu jugoslovanskega filmskega »črnega vala« iz 60. in 70. let 20. stoletja poimenujem postjugoslovanski črni film.
Ključne besede: postjugoslovanski film, instrumentalnost, avtonomnost, razpad Jugoslavije, umetniške resnice, postjugoslovanski črni film
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2026; Ogledov: 106; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (7,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
88. Klinični podatki odraslih bolnikov z osteoartritisom (OA) kolena, zdravljenih z enkratno intraartikularno injekcijo avtolognih celic stromalne vaskularne frakcije (SVF)Mohsen Hussein, Lenart Girandon, Matija Veber, Lara Redek Žnidaršič, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Opis: Ta podatkovna zbirka vsebuje anonimizirane klinične podatke odraslih bolnikov z osteoartritisom (OA) kolena, zdravljenih z enkratno intraartikularno injekcijo avtolognih stromalnih celic, pridobljenih iz maščobnega tkiva in apliciranih v obliki stromalne vaskularne frakcije (SVF). Bolniki so bili zdravljeni v Arthros v obdobju 2020–2022. Podatkovni niz podpira raziskave o učinkovitosti in varnosti terapije s SVF ter omogoča raziskovanje dejavnikov, povezanih z bolnikom in zdravljenjem, ki vplivajo na klinične izide v enem letu.
Izhodiščni podatki pacienta vključujejo spol, starost ob začetni oceni, indeks telesne mase (BMI) ter radiološko stopnjo osteoartritisa, razvrščeno po Kellgren–Lawrenceovi (KL) klasifikaciji (stopnji II–III). Izhodiščna intenzivnost bolečine je podana z uporabo Visual Analog Scale (VAS), kar omogoča opredelitev bremena simptomov pred zdravljenjem.
Klinični izidi so ocenjeni z vprašalnikom Knee Injury and Osteoarthritis Outcome Score (KOOS), ki vključuje domene bolečina (Pain), simptomi (Symptoms), aktivnosti vsakodnevnega življenja (ADL), šport in rekreacija (Sport and Recreation) ter kakovost življenja (QoL). Podatki KOOS so zabeleženi ob začetku ter ob kontrolnih pregledih 3 in 12 mesecev po aplikaciji SVF, kar omogoča analizo kratkoročnih in srednjeročnih sprememb v bolnikovem zaznavanju funkcije kolena in kakovosti življenja.
Podatkovna zbirka dodatno vključuje kazalnike, ki opisujejo apliciran produkt SVF in odmerek celic, vključno s skupnim številom jedrnih celic (TNC) ter merami kolonijotvornih enot fibroblastov (CFU-F). Ti podatki skupaj omogočajo raziskovanje morebitnih razmerij med odmerkom in odzivom ter napovednih dejavnikov (npr. starost, spol, BMI, stopnja OA in odmerek celic), ki vplivajo na klinično izboljšanje po avtologni terapiji s SVF pri osteoartritisu kolena.
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2026; Ogledov: 151; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
89. Varčevalne navade SlovencevTjaša Mihelčič, 2026, ni določena Opis: Učinkovito upravljanje osebnih financ je ključno za zagotavljanje naše finančne prihodnosti.
Kljub temu številni posamezniki ne varčujejo redno ali pa ne vedno, katera oblika varčevanja
je zanje najprimernejša. Za pravilno odločitev mora posameznik najprej analizirati svoje
trenutno finančno stanje, določiti cilje ter časovni okvir njihovega doseganja. Pri tem lahko
izbira med različnimi oblikami varčevanja, ki se razlikujejo glede na stopnjo tveganja, likvidnost
in donosnost. Varčevanje pomeni zavestno odpoved trenutni porabi, z namenom da bi sredstva
uporabili kasneje, ko bodo za nas imela večjo vrednost ali pomen. Višina privarčevanih
sredstev je odvisna od finančne situacije posameznika, višine prihodkov ter njegovih
dolgoročnih ciljev. Zato je pomembno, da varčujemo v skladu z osebnimi finančnimi načrti ter
izberemo obliko varčevanja, ki uravnoteži varnost in donosnost.
V diplomski nalogi smo preučevali varčevane navade Slovencev. V teoretičnem delu smo
opredelili pojem varčevanja, njegov pomen ter najpogostejše oblike. V empiričnem delu smo
z anketno raziskavo pridobili kvantitativne podatke o varčevalnih navadah, ki so nam omogočili
podrobnejšo analizo. Ugotovili smo, da večina Slovencev varčuje, pri čemer je najbolj
razširjeno varčevanje v bankah. Kljub temu pa obstaja prostor za izboljšave: stopnjo
varčevanja bi lahko povečali z zmanjšanjem deleža nevarčevalcev, ki bi začeli z manjšimi,
postopnimi prihranki v skladu s svojimi zmožnostmi, ter s krepitvijo zaupanja v različne
varčevalne produkte. Poleg tega bi lahko obstoječe varčevalce spodbudili k pogostejšemu in
sistematičnemu varčevanju z dodatno motivacijo in večjim poznavanjem ponudb varčevalnih
produktov in institucij.
Ključne besede: osebne finance, varčevanje, oblike varčevanja, varčevalne navade, finančni cilji
Objavljeno v ReVIS: 08.03.2026; Ogledov: 144; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,24 MB) |
90. Organizacijska kultura in uspešnost poslovanjaMaja Stanič, 2026, ni določena Opis: Diplomska naloga preučuje povezavo med organizacijsko kulturo in uspešnostjo poslovanja podjetja. Izhodišče raziskave je vprašanje, kako vrednote, norme, običaji, simboli in komunikacija oblikujejo delovno okolje ter usmerjajo vedenje zaposlenih. Posebej nas je zanimalo, v kolikšni meri lahko pozitivna in dobro razvita kultura prispeva k večji zavzetosti, zadovoljstvu ter dolgoročni konkurenčnosti podjetja ter posledično uspešnosti poslovanja podjetja. Raziskava se ukvarja tudi z dilemami sodobnega poslovnega okolja, kjer se podjetja soočajo z dinamičnimi spremembami in potrebo po prilagodljivosti ter inovativnosti.
V teoretičnem delu so predstavljene različne opredelitve kulture in izpostavljene njene vloge pri oblikovanju organizacijskega vedenja. Poudarjeno je, da uspešnost poslovanja ne more temeljiti zgolj na finančnih kazalnikih, temveč vključuje tudi nefinančne dimenzije, kot so kakovost odnosov, ugled podjetja, inovativnost in sposobnost prilagajanja spremembam.
Empirični del temelji na anketni raziskavi, s katero smo analizirali stališča zaposlenih glede vpliva organizacijske kulture na njihovo delo in poslovne rezultate podjetja. Rezultati so pokazali, da zaposleni prepoznavajo kulturo kot ključni dejavnik, ki spodbuja motivacijo, produktivnost, občutek pripadnosti in medsebojno sodelovanje. Ugotovili smo, da odprta komunikacija, participativno vodenje ter možnost osebnega in strokovnega razvoja pomembno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih in njihovo učinkovitost ter s tem na uspešnost poslovanja.
Na podlagi ugotovitev sklepamo, da je organizacijska kultura tesno povezana z uspešnostjo poslovanja. Podjetja, ki kulturo obravnavajo kot strateški dejavnik in jo zavestno razvijajo, lažje dosegajo trajnostno rast, stabilnost in dolgoročno konkurenčno prednost.
Ključne besede: organizacijska kultura, uspešnost poslovanja, zaposleni, motivacija, zavzetost
Objavljeno v ReVIS: 08.03.2026; Ogledov: 158; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,04 MB) |
