81. |
82. Učinki proizvodnje iz samooskrbne sončne elektrarne v meteorološkem poletju 2024Drago Papler, 2024, strokovni članek Ključne besede: fotovoltaika, sončne elektrarne, svetovanje, izgradnja, proizvodnja, energijski učinki, vreme, monitoring, poraba Objavljeno v ReVIS: 19.10.2025; Ogledov: 129; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,80 MB) |
83. |
84. Strategija razvoja biotehniškega izobraževanja in usposabljanjaDrago Papler, Marijan Pogačnik, 2024, strokovni članek Ključne besede: kmetijstvo, izobraževanje, usposabljanje, program, strategija, financiranje, investicije Objavljeno v ReVIS: 18.10.2025; Ogledov: 159; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,18 MB) |
85. |
86. Strateško planiranje v kriznih situacijahEva Štremfelj, 2025, ni določena Opis: V današnjem svetu je strateško planiranje ključni element uspešnega upravljanja kriznih situacij, saj omogoča pravočasen in učinkovit odziv na nepredvidljive dogodke. V diplomskem delu smo raziskovali krizno upravljanje na lokalni ravni oblasti v času pandemije COVID-19. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako je bila omenjena kriza upravljana in vodena v Sloveniji, oceniti pripravljenost in odziv občin, njihovo usklajenost z državnimi smernicami ter vpliv sprejetih ukrepov na prebivalce. Izvedli smo analizo anket o zadovoljstvu prebivalcev s kriznim upravljanjem lokalnih oblasti ter analizo izvedenih intervjujev s predstavniki občin Slovenije. Ugotovili smo, da je bila za lokalne oblasti omenjena kriza COVID-19 presenečenje, na katero niso bile ustrezno pripravljene. Ključna šibkost je bila nepopolna pripravljenost ter pomanjkanje podpore s strani države Slovenije, kar je močno obremenilo lokalne voditelje oblasti, ki so se pogosto morali z neznano krizo soočiti sami. Nekateri lokalni voditelji so bili bolje pripravljeni kot drugi, saj so imeli vnaprej pripravljene krizne načrte, medtem ko so se drugi, kljub začetni nepripravljenosti, učinkovito prilagodili. Prebivalci so izražali mešane občutke glede zadovoljstva z upravljanjem krize. Ukrepi so bili pogosto nerazumljivi in občasno sprejeti prepozno. Kljub temu je bila komunikacija lokalnih oblasti z občani zelo dobro ocenjena in postavljena kot prioritetna. Z združitvijo kvalitativnih in kvantitativnih podatkov smo pridobili celovit vpogled v krizno upravljanje v Sloveniji v času pandemije. Analiza je omogočila temeljito razumevanje, kako so se prebivalci in občine odzvali na ukrepe, kaj je delovalo, kaj je bilo pomanjkljivo in kako bi lahko bilo v prihodnosti bolje. Raziskava izpostavlja potrebo po boljšem strateškem načrtovanju, izboljšanju kriznih načrtov, komunikacijskih strategij ter večji podpori države lokalnim oblastem v prihodnjih krizah. Na podlagi zbranih podatkov smo oblikovali priporočila, ki naj prispevajo k učinkovitejšemu kriznemu upravljanju in boljši pripravljenosti na podobne izzive v prihodnosti. Ključne besede: Strateško planiranje, strategija, lokalna raven, krizno upravljanje, COVID-19, lokalna samouprava Objavljeno v ReVIS: 18.10.2025; Ogledov: 182; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,59 MB) |
87. Sodobni položaj žensk v zen budizmuEmilija Domić, 2025, ni določena Opis: Magistrsko delo z naslovom Sodobni položaj žensk v zen budizmu obravnava kompleksno prepletenost med tradicijo, kulturo in spolom znotraj ene izmed najbolj vplivnih vej budizma. Namen raziskave je proučiti, kako se je skozi zgodovino oblikoval položaj žensk v zen tradiciji ter kako se ta razvija v sodobnem času, tako v vzhodnih kot tudi zahodnih kontekstih. Delo združuje teoretični pregled ključne literature s področij religijskih študij, feministične teologije in budističnih študij. Empirični del naloge temelji na kvalitativni analizi intervjujev z ženskami (in enim moškim) iz različnih kulturnih okolij, ki aktivno delujejo znotraj zen skupnosti. Tematska analiza intervjujev razkrije šest osrednjih tem: zgodovinski in sodobni razvoj, ženske v vodstvu, patriarhalne strukture in ovire, vpliv feminizma in kulture Zahoda, skupnostna podpora ter notranja duhovna izkušnja žensk. Vsaka od teh tem osvetljuje posebne vidike spolne dinamike v zen budizmu, od institucionalnih hierarhij do osebnih strategij preživetja in rasti. Posebna pozornost je namenjena vplivu feministične misli in zahodnih vrednot na reinterpretacijo zen doktrine in prakse, kar pogosto odpira prostor za večjo vključenost žensk in preoblikovanje tradicionalnih norm. Vzporedno pa analiza razkriva prisotnost strukturiranih ovir, zlasti v tradicionalno zasidranih okoljih, ki ženskam še vedno preprečujejo enakovredno participacijo. Raziskava potrjuje, da se zen budizem kljub svoji navidezni odprtosti še vedno sooča z izzivi na področju spolne enakosti. Kljub temu pa ženske v različnih kontekstih vzpostavljajo alternativne načine vodenja, duhovne avtoritete in skupnostne podpore. Njihove osebne zgodbe kažejo na pomembne spremembe, ki se dogajajo na presečišču religije, spola in kulture. Ključne besede: zen budizem, ženske, feminizem, duhovnost, verske vloge, spolna enakost, sodobna religija. Objavljeno v ReVIS: 18.10.2025; Ogledov: 163; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,52 MB) |
88. |
89. |
90. |