331. |
332. |
333. |
334. KIRURŠKI PRISTOP PRI ZDRAVLJENJU ZAPLETOV DIABETIČNEGA STOPALADavid Detiček, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Diabetično stopalo je eden izmed najbolj pogostih zapletov sladkorne bolezni in je najpogostejši vzrok za amputacijo. Za zdravljenje diabetičnega stopala izvajajo kirurške posege, s katerimi skušajo preprečiti amputacijo, odstraniti uničene dele stopala in vzpodbuditi celjenje rane. Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri preprečevanju nastanka diabetičnega stopala, zdravljenju diabetičnega stopala in njegovih zapletov. Namen raziskave je proučiti kirurški pristop zdravljenja zapletov diabetičnega stopala in vlogo medicinskih sester pri tej obliki zdravljenja.
Metode: Raziskava je kvantitativna in je temeljila na deskriptivni metodi dela. Podatki za analizo empiričnega dela so bili pridobljeni s tehniko anketiranja, v vzorec so bile vključene srednje in diplomirane medicinske sestre, zaposlene v Splošni bolnišnici Brežice in v Zdravstvenem domu Brežice. V raziskavi smo prejeli 102 v celoti izpolnjena anketna vprašalnika. Podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom, smo obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je zdravstveno osebje, ki je bilo vključeno v raziskavo, ustrezno izobraženo glede dejavnikov tveganja za nastanek diabetičnega stopala. 33 % anketirancev je kot najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek diabetičnega stopala izbralo neustrezno obutev, neprimerno nego stopal in nevropatije. Večina anketirancev (90 %) pozna dejavnike, ki vplivajo na proces celjenja diabetičnega stopala. Poznajo in vestno opravljajo svojo vlogo pri zdravljenju zapletov diabetičnega stopala in pripravi bolnika z diabetičnim stopalom na kirurški poseg.
Razprava: Najpogostejša dejavnika tveganja za nastanek diabetičnega stopala pri bolniku s sladkorno boleznijo sta periferna senzorično-motorična nevropatija in periferna arterijska bolezen. Pri pripravi bolnika s sladkorno boleznijo na kirurški poseg sta pomembni fizična in psihična priprava. Pri pripravi bolnika na kirurški poseg moramo biti pozorni na to, da ima sladkorno bolezen, zaradi preprečevanja akutnih zapletov, kot je hipoglikemija. Sestre imajo pomembno vlogo pri oskrbi pooperativne rane, pri čemer jim napotke daje zdravnik, ki ga morajo obvestiti in seznaniti o morebitnih zapletih pri celjenju kirurške rane pri sladkornem bolniku.
Keywords: sladkorna bolezen, zapleti sladkorne bolezni, diabetično stopalo, kirurški pristop.
Published in ReVIS: 02.04.2025; Views: 318; Downloads: 26
 Full text (1,10 MB) |
335. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOMAnej Bezovšek, 2025, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Akutni koronarni sindrom (AKS) je ena vodilnih srčno-žilnih bolezni, ki zaradi svoje pogostosti in resnosti predstavlja velik izziv za zdravstvene sisteme. AKS vključuje nestabilno angino pektoris, miokardni infarkt z elevacijo ST spojnice (STEMI), miokardni infarkt brez elevacije ST spojnice (NSTEMI) in nenadno srčno smrt. Ključni dejavnik pri obravnavi bolnikov z AKS je hitro in učinkovito ukrepanje, saj čas od začetka simptomov do začetka zdravljenja neposredno vpliva na prognozo bolnika. Poleg akutne oskrbe je pomemben tudi dolgoročen pristop, ki vključuje rehabilitacijo in preprečevanje ponovitve bolezni. Medicinske sestre igrajo ključno vlogo v vseh fazah obravnave bolnikov z AKS, od prepoznavanja simptomov do izvajanja zdravstvene vzgoje za zmanjšanje dejavnikov tveganja. Namen raziskovalne naloge je bil proučiti zdravstveno nego pacienta z akutnim koronarnim sindromom. Cilji raziskovalne naloge so bili ugotoviti prepoznavanje akutnega koronarnega sindroma s strani medicinskih sester, ugotoviti aktivnosti medicinske sestre pri celostni oskrbi pacientov z akutnim koronarnim sindromom, ugotoviti, kakšno je zdravstveno vzgojno delo medicinski sester pri pacientu z akutnim koronarnim sindromom ter raziskati dejavnike, ki vplivajo na povečanje tveganja za nastanek akutnega koronarnega sindroma.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature. Anketni vprašalnik je vseboval 16 vprašanj, ki so se osredotočala na prepoznavanje AKS, aktivnosti medicinskih sester pri oskrbi bolnikov in vlogo zdravstvene vzgoje. V raziskavi je sodelovalo 61 medicinskih sester, zaposlenih na kardiološkem oddelku, oddelku za intenzivno medicino in v urgentnih centrih. Podatki so bili analizirani s programom Microsoft Excel in predstavljeni v obliki tabel. Pri raziskavi so bila upoštevana etična načela, vključno z anonimnostjo in prostovoljnim sodelovanjem anketirancev.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da medicinske sestre v veliki meri prepoznajo akutni koronarni sindrom (AKS), pri čemer se osredotočajo na ključne simptome, kot je prsna bolečina, in pogosto uporabljajo diagnostične metode, kot sta elektrokardiogram (EKG) in merjenje troponinov. Ključne naloge medicinske sestre vključujejo snemanje EKG-ja, merjenje vitalnih funkcij, opazovanje pacienta in uporabo protokola MONA. Medicinske sestre poudarjajo pomen zdravstveno-vzgojnega dela, ozaveščanja o dejavnikih tveganja in podpore pri spreminjanju življenjskega sloga, čeprav opažajo izzive zaradi časovnih omejitev in potrebe po dodatnem izobraževanju. Rezultati kažejo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju, kakovostni obravnavi in izboljšanju izidov pacientov z AKS, vendar še vedno obstajajo možnosti za krepitev njihovega znanja in samozavesti.
Razprava: Rezultati raziskave potrjujejo pomembnost vloge medicinskih sester pri obravnavi bolnikov z AKS. Poleg tehničnih veščin in kliničnega znanja so ključnega pomena tudi komunikacijske in izobraževalne sposobnosti, saj bolniki pogosto potrebujejo usmeritve za dolgoročne spremembe življenjskega sloga. Raziskava je poudarila potrebo po nadaljnjem izobraževanju medicinskih sester na področju prepoznavanja in zdravljenja AKS. Poleg tega so rezultati potrdili, da je celostni pristop, ki vključuje tako akutno obravnavo kot rehabilitacijo in zdravstveno vzgojo, ključnega pomena za dolgoročno uspešnost zdravljenja.
Keywords: Akutni koronarni sindrom, srčno-žilne bolezni, zdravstvena nega, medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo.
Published in ReVIS: 02.04.2025; Views: 357; Downloads: 28
Full text (1,21 MB) |
336. Fluktuacija zaposlenih v dolgotrajni oskrbiMarija Kos, 2025, master's thesis Abstract: Izhodišča: Danes v Sloveniji in večini držav po svetu velik izziv predstavlja staranje prebivalstva in posledično vse večje povpraševanje po dolgotrajni oskrbi. Demografske spremembe vplivajo na različna področja življenja, zato je nujno, da se nanje odzovemo. Dolgotrajna oskrba v Sloveniji s svojo zakonsko ureditvijo in potrebnimi aktivnostmi zaostaja za ostalimi evropskimi državami. Nujno potreben sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji se je sčasoma spremenil in dopolnil, še vedno pa prinaša velik izziv, saj je povpraševanje po oskrbi večje, kot je na voljo oskrbovalnega in zdravstvenega kadra. Stanje s kadrom v dolgotrajni oskrbi je dodatno poslabšala epidemija covida-19, ki je fluktuacijo ključnih izvajalcev dolgotrajne oskrbe še povečala. Namen raziskave je proučiti dejavnike, ki zavirajo in spodbujajo zaposlovanje v dolgotrajni oskrbi v Sloveniji, opozoriti na potrebne nujne ukrepe za spodbujanje zaposlovanja in podati pobude za promocijo zaposlovanja v dolgotrajni oskrbi.
Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda zbiranja podatkov s polstrukturiranimi intervjuji, izvajanimi v fokusnih skupinah ali individualno. Predloga za intervju je bil projekt Promocija poklicev v dolgotrajni oskrbi (V3-2243), sestavljen iz poglavitnih tematik in podtem, ki smo jih raziskovali. Sodelujoči v raziskavi (n = 35) so bili zaposleni in nekdanji zaposleni v domovih za starejše v Sloveniji ter po en predstavnik Ministrstva za solidarno prihodnost, Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in antropolog s področja dolgotrajne oskrbe, ki jim je bilo poslano vabilo za sodelovanje. Sodelovanje je bilo anonimno in prostovoljno. Rezultati intervjujev so bili analizirani s kodiranjem za opis in razumevanje tematike, ter podkrepljeni s citati sodelujočih. Prikaz rezultatov je v tabelarni in pripovedni obliki.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da zaposlovanje na področju dolgotrajne oskrbe v Sloveniji zavirajo predvsem neustrezni delovni pogoji, nizko plačilo, omejitve v izobraževalnem sistemu, pomanjkljiva ozaveščenost o dolgotrajni oskrbi, finančne omejitve organizacij, pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra in osebni dejavniki, kot so izgorelost, slabi odnosi v timu in nezadovoljstvo pri delu. Dejavnik, ki bi deloval spodbudno pri zaposlovanju, je predvsem v večjem številu kadra, višji plači, prilagoditvi delovnega časa in izboljšanju delovnih pogojev. Prav ti dejavniki so se poleg dejavnika, da je treba poklicem v dolgotrajni oskrbi povrniti ugled, izkazali tudi za nujno potrebne ukrepe za večje zaposlovanje v dolgotrajni oskrbi. Raziskava je pokazala, da imajo ključno vlogo pri promociji zaposlovanja v dolgotrajni oskrbi zaposleni, svojci uporabnikov dolgotrajne oskrbe, šole in glavni akterji države.
Razprava: Raziskava je razkrila fluktuacijo zaposlenih v dolgotrajni oskrbi v Sloveniji, vzroke odhodov in ozavestila ozadje vplivajočih dejavnikov. Razkrila je ključne dejavnike, ki jih je treba razumeti in odpraviti, če si želimo v prihodnosti imeti varno in kakovostno dolgotrajno oskrbo z dovolj ustrezno usposobljenega kadra.
Keywords: dolgotrajna oskrba, fluktuacija, zaposleni v zdravstveni negi in oskrbi
Published in ReVIS: 02.04.2025; Views: 351; Downloads: 4
Full text (1,48 MB) |
337. ZDRAVSTVENA NEGA NOSEČNICE S PREEKLAMPSIJOEva Švajger, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Preeklampsija je svetovno znan zaplet v nosečnosti. Za njo je značilen hiter razvoj in lahko povzroči resne zaplete. Celostna oskrba nosečnice s preeklampsijo vključuje fizično in psihično podporo. Skupaj pripomorejo k izboljšanju izidov za mater in novorojenca.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni raziskovalni metodi in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki empiričnega dela so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Za potrebe teoretičnega dela diplomske naloge smo pridobili sekundarne podatke, s proučevanjem domače in tuje strokovne in znanstvene literature in internetnih baz.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da je zdravstvena nega nosečnice s preeklampsijo ključna za preprečevanje zapletov in zagotavljanje varnosti matere ter otroka. Z rednim nadzorom krvnega tlaka, spremljanjem znakov in simptomov, lahko zdravstveni delavci pravočasno zaznajo poslabšanja stanja. Poleg tega je pomembna psihološka podpora nosečnice. Glede na rezultate raziskave je ne izvajajo vsi zdravstveni delavci enako.
Razprava: Intervjuvanci znajo prepoznati preeklampsijo in zaplete, ki ogrožajo nosečnico s preeklampsijo. Vendar kljub temu še vedno pride do primerov poslabšanja stanja, na katere intervjuvanke strokovno in pravočasno ukrepajo. Intervjuvanke se razlikujejo v sposobnosti nudenja psihološke podpore. Nekatere jo znajo zagotoviti, druge ne. Vse pa se strinjajo, da je nadgradnja znanja na področju komunikacije izjemno pomembna za izboljšanje kakovosti oskrbe.
Keywords: preeklampsija, hipertenzija, nosečnica, zdravstvena nega.
Published in ReVIS: 02.04.2025; Views: 321; Downloads: 11
Full text (1,03 MB) |
338. |
339. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA POŠKODBE MIŠIC FLEKSORJEV KOLENA PRI ŠPORTNIKIHDavid Lampič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod in namen: Fleksorji kolena imajo eno ključnih vlog pri stabilizaciji kolka in kolena. Moč in fleksibilnost sta eni izmed pomembnih komponent za preprečevanje poškodb fleksorjev kolena, ki nastanejo v večini primerov zaradi velikih preobremenitev pri ekscentrični kontrakciji med športno populacijo. Določeni primeri so potrebni operativnega zdravljenja, vendar se v večini primerov rešujejo konservativno. Namen diplomske naloge je temeljil na sistematičnem pregledu literature v povezavi s fizioterapevtsko obravnavo poškodb fleksorjev kolena pri športnikih. Cilji so bili usmerjeni v vpeljevanje kineziološke vadbe in krioterapije s tehnikami raztezanja kot uspešnima metodama pri sami rehabilitaciji. Metode: Pregled strokovne in znanstvene literature s pomočjo baz podatkov PubMed, Google Scholar, PEDpro in Cochrane Library. Vsa izbrana literatura je zavzemala članke, ki niso bili starejši od leta 2010. Rezultati: Na podlagi dvanajstih vključenih študij smo prišli do ugotovitve, da ustrezna kineziološka vadba zmanjša stopnjo in pogostost poškodbe fleksorjev kolena, medtem ko krioterapija s tehnikami raztezanja izboljšuje fleksibilnost in mišično togost fleksorjev kolena. Uporabnost: Pomagati fizioterapevtom pri določitvi najučinkovitejših tehnik rehabilitacije in preprečitve poškodb fleksorjev kolena tako pri športnikih kot nešportnikih in prispevati k razvoju preventivnih programov. Omejitve: Čeprav je bila krioterapija z raztezanjem učinkovita, je potrebnih več raziskav o njenem vplivu na hitrejše okrevanje športnikov po omenjeni poškodbi.
Keywords: Fleksorji kolena, poškodba, fizioterapevtska obravnava
Published in ReVIS: 31.03.2025; Views: 397; Downloads: 48
Full text (630,49 KB) |
340. HIGIENA SPANJA IN IZMENSKO DELO MEDICINSKIH SESTERAna Makorič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Spanje je ena najosnovnejših fizioloških potreb, ki močno vpliva na človekovo telesno in duševno zdravje. Zaradi potrebe po stalni prisotnosti medicinskih sester v bolnišnicah te pogosto trpijo za motnjami spanja. Medicinske sestre opravljajo zdravstveno dejavnost podnevi, zvečer in tudi ponoči. Posledica tega so nenadna odstopanja od normalnega časa za spanje, kar moti biološko uro in vodi do slabe kakovosti spanja, vse to pa se pozna na človekovem vsakodnevnem delovanju. Ugotovljeno je, da je neustrezna higiena spanja eden od vzrokov nespečnosti. Negativne prakse higiene spanja vključujejo vzburjenje ali motnje normalnega cikla spanja in budnosti. Namen diplomske naloge je raziskati higieno spanja v povezavi z izmenskim delom medicinskih sester. Cilji so ugotoviti, kakšna je higiena spanja medicinskih sester, koliko so prisotne čustvena izčrpanost zaradi slabe higiene spanja, motnje spanja medicinskih sester v izmenskem delu, obremenjenost in utrujenost zaradi pomanjkanja spanja ter kakšno je psihično in fizično počutje medicinskih sester v nočni izmeni in po končani nočni izmeni.
Metoda: Raziskovanje je temeljilo na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (bibliografske baze podatkov PubMed, SpringerLink, Cobiss). Za zbiranje podatkov je bilo uporabljeno spletno anketiranje, in sicer med medicinskimi sestrami oddelkov Splošne bolnišnice Jesenice. Raziskovalni vzorec je obsegal 130 medicinskih sester.
Rezultati: Skoraj polovica anketiranih meni, da je nočna izmena (46,9 %) med vsemi najtežja, nato sledijo celodnevna izmena (29,2 %), dopoldanska izmena (18,5 %) in dežurstvo (16,2 %), najmanjši delež anketiranih pa meni, da je najtežja popoldanska izmena (13,8 %). Več kot polovica anketirancev ima od 3 do 6 delovnih noči na mesec (55,4 %), od 7 do 10 delovnih noči ima 43, 8 % anketirancev, najmanjši delež (0,8 %) ima od 11 do 14 delovnih noči na mesec. Medicinske sestre najpogosteje hodijo spat ob različnih urah, redko pa spijo na neudobni postelji in v neustrezni spalnici. Večinoma imajo občutek, da preveč delajo, le malo pa jih je odgovorilo, da jim delo z ljudmi predstavlja prevelik stres. Medicinske sestre so najbolj utrujene po nočni izmeni, najmanj pa za volanom na poti v službo. Največji delež anketirancev bi prvi dan po nočni izmeni samo spal, ni jim do aktivnosti ali druženja s prijatelji, manj pa so navajali boleče sklepe oziroma mišice, glavobol in težave pri osredotočenosti na delo v nočni izmeni.
Razprava: Ugotavljamo, da medicinskim sestram delo z ljudmi le redko predstavlja velik stres, verjetno zaradi empatije in srčnosti, ki sta za ta poklic poleg skrbi za dobrobit pacienta najpomembnejši lastnosti. Ugotovili smo, da so medicinske sestre po nočni izmeni utrujene in jim je nočno delo psihično in fizično naporno.
Keywords: higiena spanja, medicinske sestre, izmensko delo, utrujenost, motnje spanja.
Published in ReVIS: 28.03.2025; Views: 376; Downloads: 23
Full text (2,12 MB) |
