331. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOMAnej Bezovšek, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Akutni koronarni sindrom (AKS) je ena vodilnih srčno-žilnih bolezni, ki zaradi svoje pogostosti in resnosti predstavlja velik izziv za zdravstvene sisteme. AKS vključuje nestabilno angino pektoris, miokardni infarkt z elevacijo ST spojnice (STEMI), miokardni infarkt brez elevacije ST spojnice (NSTEMI) in nenadno srčno smrt. Ključni dejavnik pri obravnavi bolnikov z AKS je hitro in učinkovito ukrepanje, saj čas od začetka simptomov do začetka zdravljenja neposredno vpliva na prognozo bolnika. Poleg akutne oskrbe je pomemben tudi dolgoročen pristop, ki vključuje rehabilitacijo in preprečevanje ponovitve bolezni. Medicinske sestre igrajo ključno vlogo v vseh fazah obravnave bolnikov z AKS, od prepoznavanja simptomov do izvajanja zdravstvene vzgoje za zmanjšanje dejavnikov tveganja. Namen raziskovalne naloge je bil proučiti zdravstveno nego pacienta z akutnim koronarnim sindromom. Cilji raziskovalne naloge so bili ugotoviti prepoznavanje akutnega koronarnega sindroma s strani medicinskih sester, ugotoviti aktivnosti medicinske sestre pri celostni oskrbi pacientov z akutnim koronarnim sindromom, ugotoviti, kakšno je zdravstveno vzgojno delo medicinski sester pri pacientu z akutnim koronarnim sindromom ter raziskati dejavnike, ki vplivajo na povečanje tveganja za nastanek akutnega koronarnega sindroma.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature. Anketni vprašalnik je vseboval 16 vprašanj, ki so se osredotočala na prepoznavanje AKS, aktivnosti medicinskih sester pri oskrbi bolnikov in vlogo zdravstvene vzgoje. V raziskavi je sodelovalo 61 medicinskih sester, zaposlenih na kardiološkem oddelku, oddelku za intenzivno medicino in v urgentnih centrih. Podatki so bili analizirani s programom Microsoft Excel in predstavljeni v obliki tabel. Pri raziskavi so bila upoštevana etična načela, vključno z anonimnostjo in prostovoljnim sodelovanjem anketirancev.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da medicinske sestre v veliki meri prepoznajo akutni koronarni sindrom (AKS), pri čemer se osredotočajo na ključne simptome, kot je prsna bolečina, in pogosto uporabljajo diagnostične metode, kot sta elektrokardiogram (EKG) in merjenje troponinov. Ključne naloge medicinske sestre vključujejo snemanje EKG-ja, merjenje vitalnih funkcij, opazovanje pacienta in uporabo protokola MONA. Medicinske sestre poudarjajo pomen zdravstveno-vzgojnega dela, ozaveščanja o dejavnikih tveganja in podpore pri spreminjanju življenjskega sloga, čeprav opažajo izzive zaradi časovnih omejitev in potrebe po dodatnem izobraževanju. Rezultati kažejo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju, kakovostni obravnavi in izboljšanju izidov pacientov z AKS, vendar še vedno obstajajo možnosti za krepitev njihovega znanja in samozavesti.
Razprava: Rezultati raziskave potrjujejo pomembnost vloge medicinskih sester pri obravnavi bolnikov z AKS. Poleg tehničnih veščin in kliničnega znanja so ključnega pomena tudi komunikacijske in izobraževalne sposobnosti, saj bolniki pogosto potrebujejo usmeritve za dolgoročne spremembe življenjskega sloga. Raziskava je poudarila potrebo po nadaljnjem izobraževanju medicinskih sester na področju prepoznavanja in zdravljenja AKS. Poleg tega so rezultati potrdili, da je celostni pristop, ki vključuje tako akutno obravnavo kot rehabilitacijo in zdravstveno vzgojo, ključnega pomena za dolgoročno uspešnost zdravljenja.
Ključne besede: Akutni koronarni sindrom, srčno-žilne bolezni, zdravstvena nega, medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo.
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2025; Ogledov: 357; Prenosov: 28
 Celotno besedilo (1,21 MB) |
332. Fluktuacija zaposlenih v dolgotrajni oskrbiMarija Kos, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Danes v Sloveniji in večini držav po svetu velik izziv predstavlja staranje prebivalstva in posledično vse večje povpraševanje po dolgotrajni oskrbi. Demografske spremembe vplivajo na različna področja življenja, zato je nujno, da se nanje odzovemo. Dolgotrajna oskrba v Sloveniji s svojo zakonsko ureditvijo in potrebnimi aktivnostmi zaostaja za ostalimi evropskimi državami. Nujno potreben sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji se je sčasoma spremenil in dopolnil, še vedno pa prinaša velik izziv, saj je povpraševanje po oskrbi večje, kot je na voljo oskrbovalnega in zdravstvenega kadra. Stanje s kadrom v dolgotrajni oskrbi je dodatno poslabšala epidemija covida-19, ki je fluktuacijo ključnih izvajalcev dolgotrajne oskrbe še povečala. Namen raziskave je proučiti dejavnike, ki zavirajo in spodbujajo zaposlovanje v dolgotrajni oskrbi v Sloveniji, opozoriti na potrebne nujne ukrepe za spodbujanje zaposlovanja in podati pobude za promocijo zaposlovanja v dolgotrajni oskrbi.
Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda zbiranja podatkov s polstrukturiranimi intervjuji, izvajanimi v fokusnih skupinah ali individualno. Predloga za intervju je bil projekt Promocija poklicev v dolgotrajni oskrbi (V3-2243), sestavljen iz poglavitnih tematik in podtem, ki smo jih raziskovali. Sodelujoči v raziskavi (n = 35) so bili zaposleni in nekdanji zaposleni v domovih za starejše v Sloveniji ter po en predstavnik Ministrstva za solidarno prihodnost, Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in antropolog s področja dolgotrajne oskrbe, ki jim je bilo poslano vabilo za sodelovanje. Sodelovanje je bilo anonimno in prostovoljno. Rezultati intervjujev so bili analizirani s kodiranjem za opis in razumevanje tematike, ter podkrepljeni s citati sodelujočih. Prikaz rezultatov je v tabelarni in pripovedni obliki.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da zaposlovanje na področju dolgotrajne oskrbe v Sloveniji zavirajo predvsem neustrezni delovni pogoji, nizko plačilo, omejitve v izobraževalnem sistemu, pomanjkljiva ozaveščenost o dolgotrajni oskrbi, finančne omejitve organizacij, pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra in osebni dejavniki, kot so izgorelost, slabi odnosi v timu in nezadovoljstvo pri delu. Dejavnik, ki bi deloval spodbudno pri zaposlovanju, je predvsem v večjem številu kadra, višji plači, prilagoditvi delovnega časa in izboljšanju delovnih pogojev. Prav ti dejavniki so se poleg dejavnika, da je treba poklicem v dolgotrajni oskrbi povrniti ugled, izkazali tudi za nujno potrebne ukrepe za večje zaposlovanje v dolgotrajni oskrbi. Raziskava je pokazala, da imajo ključno vlogo pri promociji zaposlovanja v dolgotrajni oskrbi zaposleni, svojci uporabnikov dolgotrajne oskrbe, šole in glavni akterji države.
Razprava: Raziskava je razkrila fluktuacijo zaposlenih v dolgotrajni oskrbi v Sloveniji, vzroke odhodov in ozavestila ozadje vplivajočih dejavnikov. Razkrila je ključne dejavnike, ki jih je treba razumeti in odpraviti, če si želimo v prihodnosti imeti varno in kakovostno dolgotrajno oskrbo z dovolj ustrezno usposobljenega kadra.
Ključne besede: dolgotrajna oskrba, fluktuacija, zaposleni v zdravstveni negi in oskrbi
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2025; Ogledov: 351; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,48 MB) |
333. ZDRAVSTVENA NEGA NOSEČNICE S PREEKLAMPSIJOEva Švajger, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Preeklampsija je svetovno znan zaplet v nosečnosti. Za njo je značilen hiter razvoj in lahko povzroči resne zaplete. Celostna oskrba nosečnice s preeklampsijo vključuje fizično in psihično podporo. Skupaj pripomorejo k izboljšanju izidov za mater in novorojenca.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni raziskovalni metodi in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki empiričnega dela so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Za potrebe teoretičnega dela diplomske naloge smo pridobili sekundarne podatke, s proučevanjem domače in tuje strokovne in znanstvene literature in internetnih baz.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da je zdravstvena nega nosečnice s preeklampsijo ključna za preprečevanje zapletov in zagotavljanje varnosti matere ter otroka. Z rednim nadzorom krvnega tlaka, spremljanjem znakov in simptomov, lahko zdravstveni delavci pravočasno zaznajo poslabšanja stanja. Poleg tega je pomembna psihološka podpora nosečnice. Glede na rezultate raziskave je ne izvajajo vsi zdravstveni delavci enako.
Razprava: Intervjuvanci znajo prepoznati preeklampsijo in zaplete, ki ogrožajo nosečnico s preeklampsijo. Vendar kljub temu še vedno pride do primerov poslabšanja stanja, na katere intervjuvanke strokovno in pravočasno ukrepajo. Intervjuvanke se razlikujejo v sposobnosti nudenja psihološke podpore. Nekatere jo znajo zagotoviti, druge ne. Vse pa se strinjajo, da je nadgradnja znanja na področju komunikacije izjemno pomembna za izboljšanje kakovosti oskrbe.
Ključne besede: preeklampsija, hipertenzija, nosečnica, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2025; Ogledov: 321; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,03 MB) |
334. |
335. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA POŠKODBE MIŠIC FLEKSORJEV KOLENA PRI ŠPORTNIKIHDavid Lampič, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Fleksorji kolena imajo eno ključnih vlog pri stabilizaciji kolka in kolena. Moč in fleksibilnost sta eni izmed pomembnih komponent za preprečevanje poškodb fleksorjev kolena, ki nastanejo v večini primerov zaradi velikih preobremenitev pri ekscentrični kontrakciji med športno populacijo. Določeni primeri so potrebni operativnega zdravljenja, vendar se v večini primerov rešujejo konservativno. Namen diplomske naloge je temeljil na sistematičnem pregledu literature v povezavi s fizioterapevtsko obravnavo poškodb fleksorjev kolena pri športnikih. Cilji so bili usmerjeni v vpeljevanje kineziološke vadbe in krioterapije s tehnikami raztezanja kot uspešnima metodama pri sami rehabilitaciji. Metode: Pregled strokovne in znanstvene literature s pomočjo baz podatkov PubMed, Google Scholar, PEDpro in Cochrane Library. Vsa izbrana literatura je zavzemala članke, ki niso bili starejši od leta 2010. Rezultati: Na podlagi dvanajstih vključenih študij smo prišli do ugotovitve, da ustrezna kineziološka vadba zmanjša stopnjo in pogostost poškodbe fleksorjev kolena, medtem ko krioterapija s tehnikami raztezanja izboljšuje fleksibilnost in mišično togost fleksorjev kolena. Uporabnost: Pomagati fizioterapevtom pri določitvi najučinkovitejših tehnik rehabilitacije in preprečitve poškodb fleksorjev kolena tako pri športnikih kot nešportnikih in prispevati k razvoju preventivnih programov. Omejitve: Čeprav je bila krioterapija z raztezanjem učinkovita, je potrebnih več raziskav o njenem vplivu na hitrejše okrevanje športnikov po omenjeni poškodbi.
Ključne besede: Fleksorji kolena, poškodba, fizioterapevtska obravnava
Objavljeno v ReVIS: 31.03.2025; Ogledov: 397; Prenosov: 48
Celotno besedilo (630,49 KB) |
336. HIGIENA SPANJA IN IZMENSKO DELO MEDICINSKIH SESTERAna Makorič, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Spanje je ena najosnovnejših fizioloških potreb, ki močno vpliva na človekovo telesno in duševno zdravje. Zaradi potrebe po stalni prisotnosti medicinskih sester v bolnišnicah te pogosto trpijo za motnjami spanja. Medicinske sestre opravljajo zdravstveno dejavnost podnevi, zvečer in tudi ponoči. Posledica tega so nenadna odstopanja od normalnega časa za spanje, kar moti biološko uro in vodi do slabe kakovosti spanja, vse to pa se pozna na človekovem vsakodnevnem delovanju. Ugotovljeno je, da je neustrezna higiena spanja eden od vzrokov nespečnosti. Negativne prakse higiene spanja vključujejo vzburjenje ali motnje normalnega cikla spanja in budnosti. Namen diplomske naloge je raziskati higieno spanja v povezavi z izmenskim delom medicinskih sester. Cilji so ugotoviti, kakšna je higiena spanja medicinskih sester, koliko so prisotne čustvena izčrpanost zaradi slabe higiene spanja, motnje spanja medicinskih sester v izmenskem delu, obremenjenost in utrujenost zaradi pomanjkanja spanja ter kakšno je psihično in fizično počutje medicinskih sester v nočni izmeni in po končani nočni izmeni.
Metoda: Raziskovanje je temeljilo na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (bibliografske baze podatkov PubMed, SpringerLink, Cobiss). Za zbiranje podatkov je bilo uporabljeno spletno anketiranje, in sicer med medicinskimi sestrami oddelkov Splošne bolnišnice Jesenice. Raziskovalni vzorec je obsegal 130 medicinskih sester.
Rezultati: Skoraj polovica anketiranih meni, da je nočna izmena (46,9 %) med vsemi najtežja, nato sledijo celodnevna izmena (29,2 %), dopoldanska izmena (18,5 %) in dežurstvo (16,2 %), najmanjši delež anketiranih pa meni, da je najtežja popoldanska izmena (13,8 %). Več kot polovica anketirancev ima od 3 do 6 delovnih noči na mesec (55,4 %), od 7 do 10 delovnih noči ima 43, 8 % anketirancev, najmanjši delež (0,8 %) ima od 11 do 14 delovnih noči na mesec. Medicinske sestre najpogosteje hodijo spat ob različnih urah, redko pa spijo na neudobni postelji in v neustrezni spalnici. Večinoma imajo občutek, da preveč delajo, le malo pa jih je odgovorilo, da jim delo z ljudmi predstavlja prevelik stres. Medicinske sestre so najbolj utrujene po nočni izmeni, najmanj pa za volanom na poti v službo. Največji delež anketirancev bi prvi dan po nočni izmeni samo spal, ni jim do aktivnosti ali druženja s prijatelji, manj pa so navajali boleče sklepe oziroma mišice, glavobol in težave pri osredotočenosti na delo v nočni izmeni.
Razprava: Ugotavljamo, da medicinskim sestram delo z ljudmi le redko predstavlja velik stres, verjetno zaradi empatije in srčnosti, ki sta za ta poklic poleg skrbi za dobrobit pacienta najpomembnejši lastnosti. Ugotovili smo, da so medicinske sestre po nočni izmeni utrujene in jim je nočno delo psihično in fizično naporno.
Ključne besede: higiena spanja, medicinske sestre, izmensko delo, utrujenost, motnje spanja.
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 376; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,12 MB) |
337. PREPREČEVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB V OPERACIJSKIH PROSTORIHEva Novak, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Bolnišnične okužbe so okužbe, povezane z zdravstveno nego, in dandanes predstavljajo velik izziv po celem svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije bolnišnične okužbe povečujejo možnost za nastanek večjih stroškov, povečane obolevnosti in invalidnosti ter v nekaterih primerih celo vodijo v smrt. Operacijski prostori predstavljajo veliko tveganje za širjenje in prenos mikroorganizmov. Ti se lahko prenašajo prek zdravstvenega osebja, okolja, materiala ter pacienta in imajo možnost povzročitve bolnišničnih okužb in resnih pooperativnih zapletov. Namen raziskave v diplomski nalogi je raziskati morebitne možnosti za preprečevanje bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih. Cilji raziskave so bili ugotoviti pomen higiene rok in naloge zdravstvenega osebja, raziskati vloge okolijskih dejavnikov ter identificirati dejavnike tveganja za nastanek bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem načinu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom. Raziskovalni vzorec je predstavljalo 110 anketirancev (27 moških in 83 žensk). Med celotno raziskavo in obdelavo podatkov so bila upoštevana etična načela raziskovanja.
Rezultati: Večina (68 %) anketirancev meni, da je največji dejavnik tveganja za nastanek bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih neustrezna higiena rok, kamor spadata umivanje in razkuževanje rok. Takoj za tem pa je kontaminacija instrumentov (67 %). Okoli 85 % anketirancev meni, da je higiena rok zanje zelo pomembna, in 13 %, da je pomembna. Kot največji razlog za nepravilno izvajanje higiene rok je 59 % anketirancev izbralo pomanjkanje časa. Kar 80 % anketirancev je mnenja, da sta čistoča in sterilizacija operacijskih prostorov zelo pomembno opravilo. Večina (67 %) anketirancev pa meni, da je čistoča površin največji vpliv iz okolja.
Razprava: Ugotovili smo, da so glavni dejavniki za nastanek bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih neustrezna higiena rok, nepravilna sterilizacija instrumentov, neuporaba osebne zaščitne opreme, slabo očiščeni prostori in pomanjkljivo usposabljanje osebja. Neustrezna higiena rok je najpogostejši dejavnik za nastanek okužbe, pri čemer smo ugotovili, da kljub visoki ozaveščenosti zdravstvenega osebja v praksi pogosto prihaja do pomanjkljive higiene rok. Tudi druge raziskave omenjajo, da je ustrezna higiena rok eden najpomembnejših, najcenejših in najpreprostejših ukrepov za preprečevanje okužb. Prav tako smo ugotovili, da ima zdravstveno osebje ključno vlogo pri preprečevanju bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih. To vključuje pravilno higieno rok, pravilno sterilizacijo instrumentov in pravilno uporabo osebne varovalne opreme. Kljub dejavnikom tveganja, ki so povezani z zdravstvenimi delavci, pacientom, ne smemo pozabiti na dejavnike iz okolja. Ugotovili smo, da so dejavniki iz okolja, kot so umivanje in razkuževanje površin v operacijskih prostorih, kakovost zraka, temperatura in vlaga, še kako pomembni za varno delovanje v operacijski sobi. Pri vseh kategorijah se pojavljajo razne ovire, vendar moramo kljub vsem tem delovati strokovno in po naših najboljših močeh, da pacientu zagotovimo varno zdravstveno obravnavo.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, operacijski prostor, izolacija, dejavniki tveganja
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 346; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,52 MB) |
338. Vloga sveta zavoda v procesu upravljanja javnih zdravstvenih zavodovJasmina Špende, 2025, magistrsko delo Opis: V Republiki Sloveniji se zdravstvena dejavnost izvaja preko javne zdravstvene mreže, v katero so vključeni javni zdravstveni zavodi in posamezniki s koncesijo. Glavno načelo pri organizaciji teh zavodov ni dobiček, temveč zagotavljanje javne službe. Kljub temu je pomembno, da zavodi delujejo ekonomsko učinkovito. Upravljanje javnih zdravstvenih zavodov v Sloveniji poteka v starem pravnem okviru veljavnega Zakona o zavodih. Organ upravljanja je svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, uporabnikov in zavarovancev ter predstavniki delavcev zavoda. Preko predstavnikov ustanovitelja ima v svetih zavodov ustanovitelj posreden vpliv, ko gre za spremljanje dela in razvoja, določanje finančnega načrta in letnega poročila, razširitve dejavnosti, dajanje predlogov in mnenj in drugo. Namen magistrske naloge je preučiti in prikazati vlogo svetov zavodov ter njihov vpliv na učinkovitost in uspešnost upravljanja zdravstvenih zavodov, prepoznati morebitne pomanjkljivosti na podlagi raziskave in analize strokovne literature ter predlagati izboljšave za učinkovitejše upravljanje javnih zdravstvenih zavodov. Čeprav je v zadnjih dveh letih prišlo do zakonodajnih sprememb na področju delovanja in upravljanja zavodov, ugotavljamo, da zakonodaja na tem področju ostaja rigidna in zastarela, kar otežuje učinkovito upravljanje. V raziskavi so sodelovali člani svetov zavodov, ki so predstavniki ustanovitelja, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zaposlenih in uporabnikov. Raziskava je pokazala, da trenutni člani svetov zavodov ocenjujejo, da so dobro usposobljeni za delo v svetih zavodov ter da prisotnost različnih strokovnih kompetenc in poklicnih profilov med člani sveta zavoda pozitivno vpliva na njegovo uspešno delovanje. Strokovna usposobljenost, etičnost, politična nevtralnost, redno usposabljanje, jasne pristojnosti, odgovornost in avtonomija svetov so ključni za uspeh pri učinkovitem upravljanju javnih zdravstvenih zavodov.
Ključne besede: javni zdravstveni zavod, svet javnega zdravstvenega zavoda, sistem upravljanja in vodenja, učinkovitost
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 411; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,75 MB) |
339. |
340. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA NAJPOGOSTEJŠIH POŠKODBPLESALCEV MODERNIH TEKMOVALNIH PLESOVLuka Žgajnar, 2025, diplomsko delo Opis: Poškodbe plesalcev modernih tekmovalnih plesov so pogoste kljub ozaveščanju o preventivnih pripravah. Ovirajo proces treniranja, v nekaterih primerih pa lahko pospešijo zaključek kariere. Plesalci izvajajo veliko skokov, doskokov in rotacij na prstih ali stopalih, kar lahko povzroči do akutne poškodbe zaradi nenadnega napačnega koraka, ali do kroničnega stanja zaradi veliko ponavljajočih gibov. Za potrebe diplomske naloge smo opravili obsežen pregled literature. V ožji izbor smo zajeli 55 različnih virov in jih, po prej določenih kriterijih vključili 11. Usmerjali so nas v raziskovanje najpogostejše poškodbe plesalcev modernih tekmovalnih plesov. Iz podatkov je razvidno, da je najpogostejša poškodba gležnja in stopala. V 1 od njih velja trditev, da je najpogostejši medialen zvin gležnja samo pri plesalcih baleta. Večina raziskav zajema le 1 ali 2 zvrsti kar ni dovolj za gotovo potrditev rezultatov. Prav tako bi potrebovali več raziskav, ki bi točno opisale najpogostejšo poškodbo in ne le najpogosteje poškodovano mesto. V zgodnjem rehabilitacijskem procesu je hidroterapija zelo učinkovita pri pacientih z zvinom gležnja III. stopnje. Uspešno rehabilitacijo potrjujejo rezultati raziskave, kjer uporabljajo TENS ali NMES v kombinaciji z izvajanjem tehnike PNF po zvinu gležnja in raziskava z vključitvijo manualne Mulligan tehnike po lateralnem zvinu gležnja. Manualne tehnike uporabljamo za izboljšanje obsega gibljivosti, večanja moči, zmanjševanje otekline in vadbo pravilnih gibalnih vzorcev. Kinezioterapija je pomemben del fizioterapevtske obravnave tako pri poškodbah gležnja kot pri poškodbah stopala. Pomembno je, da se težavnost stopnjuje primerno stanju pacienta. Pravilno načrtovana rehabilitacija izboljša mišično stabilnost in nadzor nad gibljivostjo, kar dolgoročno prispeva k uspešnejšemu okrevanju in zmanjšanju tveganja za ponovitev težav. Glavni namen diplomske naloge je ugotovitev najpogostejših poškodb plesalcev MTP in usmeritev fizioterapevta h kakovostni fizioterapevtski obravnavi.
Ključne besede: Moderni tekmovalni plesi, poškodbe gležnja, poškodbe stopala, fizioterapevtska obravnava
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 340; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,03 MB) |
