31. Postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, njena oporočna sposobnost in volilna pravica : magistrsko deloPetra Mikić, 2022, magistrsko delo Opis: Leta 2019 je v veljavo stopil Družinski zakonik (DZ), ki je na področje družinskopravne zakonodaje prinesel številne novosti in spremembe, med drugim tudi glede skrbništva za odrasle osebe, saj je ukinil predhodno aktualni institut odvzema poslovne sposobnosti ter postopek glede tega in ga nadomestil s postopkom postavitve osebe pod skrbništvo za odrasle, kar je bistvena sprememba na tem področju, saj tako skrbništvo za odrasle osebe od dne veljave DZ ni več posledica odvzema poslovne sposobnosti fizičnemu subjektu. Izpostaviti gre, da skrbništvo za odrasle osebe predstavlja izjemno občutljivo področje, ki se nanaša na družbeno skupino, katere dobrobit v smislu zavarovanja njihovih človekovih pravic in temeljenjih svoboščin, zahteva prizadevanje k ureditvi, ki zagotavlja najvišjo možno zagotovitev pravne varnosti ter zavarovanja pravic in koristi oseb, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe kot družbene skupine. Sama uveljavitev DZ je prinesla spremembe, ki zagotavljajo večjo pravno varnost za osebe, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe v Republiki Sloveniji in za tiste, o katerih teče postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, pa vendar je namen tega magistrskega dela izpostaviti množične pomanjkljivosti trenutne ureditve tega področja znotraj pravnega reda RS. Razlogi za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo so različni, zato si je potrebno prizadevati k individualni obravnavi vsakega primera posebej glede na njegove okoliščine in psihofizično stanje (potencialnega) varovanca. Trenutna pravna ureditev predstavlja številne izzive glede trajanja skrbništva nad odraslo osebo, presojanjem njenih zmožnosti veljavnega sklepanja pravnih poslov skozi čas trajanja skrbništva, pomanjkljivosti v zakonodaji pa prestavljajo tudi nastanek problematike v tem magistrskem delu glede presojanja oporočne sposobnosti in sposobnosti uresničevanja volilne pravice oseb, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe
Ključne besede: skrbništvo za odrasle osebe, oporočna sposobnost, volilna pravica, dedno pravo, družinsko pravo, ustavno pravo, dedovanje, človekove pravice, medicinsko izvedenstvo
Objavljeno v ReVIS: 21.11.2022; Ogledov: 753; Prenosov: 108
 Celotno besedilo (909,74 KB) |
32. |
33. Enota 731 v luči mednarodnega prava : diplomsko deloMarko Pegan, 2022, diplomsko delo Opis: V tem diplomskem delu je predstavljena Enota 731, prikrita enota japonske cesarske vojske za razvoj biološkega orožja in programa biološkega bojevanja. Delovala je v japonski marionetni državi Mandžukuo na Kitajskem, med drugo kitajsko-japonsko vojno in drugo svetovno vojno. Enota je postala zloglasna na podlagi dokumentacije, ki je razkrila razne neetične poskuse na ljudeh – predvsem na kitajskih civilistih ter kitajskih in sovjetskih vojnih ujetnikih. Omenjeni eksperimenti so obsegali preizkus različnih oblik biološkega orožja ter neetične medicinske in znanstvene poskuse na ljudeh. Danes velja delovanje te enote za enega izmed najbolj raziskanih in dokumentiranih primerov japonskih vojnih zločinov med drugo svetovno vojno. V diplomskem delu je zato po kratkem zgodovinskem uvodu in predstavitvi dejanskega stanja pozornost posvečena mednarodnopravnemu aspektu Enote 731, ki obsega definicijo nekaterih temeljnih mednarodnih hudodelstev, relevantne mednarodne sporazume in sodne procese, ki so pomembni v povezavi z obravnavano problematiko. Med pisanjem naloge sem si zastavil tudi tri hipoteze, na katere sem poiskal odgovore. V sklepnem delu naloge sem potrdil ali ovrgel zastavljene hipoteze ter delo zaključil z opredelitvijo do nekaterih temeljnih problemov mednarodnega prava, ki lahko potencialno vplivajo na postopek doseganja pravičnega sojenja.
Ključne besede: Enota 731, mednarodno pravo, vojni zločini, zločini proti človečnosti, medicinski poskusi, retroaktivnost
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2022; Ogledov: 725; Prenosov: 52
Celotno besedilo (484,11 KB) |
34. |
35. Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (240. člen KZ-1) kot zakonodajni, teoretični in praktični problem : magistrsko deloNika Fister, 2022, magistrsko delo Ključne besede: 240. člen KZ-1, zloraba položaja, zloraba zaupanja, gospodarska družba, gospodarsko kaznivo dejanje, gospodarska dejavnost, gospodarsko kazensko pravo
Objavljeno v ReVIS: 13.09.2022; Ogledov: 712; Prenosov: 83
Celotno besedilo (705,45 KB) |
36. |
37. Mednarodno pravo med hladno vojno : diplomsko deloJan Kaučič, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja razvoj mednarodnega prava v obdobju hladne vojne. Da lahko bralec razvoj mednarodnega prava bolje razume, je opisan še kratek razvoj mednarodnega prava po različnih obdobjih, ki sežejo nazaj vse do antičnih časov ter se končajo pri začetku obdobja hladne vojne. Opisani so tudi formalni viri prava, saj imajo mednarodne pogodbe, sklenjene v obdobju hladne vojne, ključno vlogo pri razvoju mednarodnega prava. Naloga vsebuje kratek opis mednarodnih odnosov med hladno vojno, da je bralec seznanjen s sovražnim odnosom med kapitalizmom in komunizmom in kako je to vplivalo na preostale države, ki so bile vpletene v konflikt. Namen diplomske naloge je nasprotovati mnenju mnogih, da je hladna vojna obdobje mirovanja mednarodnega prava zaradi trenj med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, ki so znatno otežila sodelovanje med narodi. Medtem ko se je razvoj mednarodnega kazenskega prava v celoti zaustavil vse do konca hladne vojne, so grozote druge svetovne vojne vzbudile velik interes za razvoj mednarodnega humanitarnega in diplomatskega prava, ki so ga v celoti sprejele skoraj vse države sveta. V diplomski nalogi bom preko mnogih mednarodnih pogodb, ki so bile sklenjene v času hladne vojne, dokazal bistven razvoj mednarodnega humanitarnega in diplomatskega prava ter mednarodnih človekovih pravic.
Ključne besede: mednarodno pravo, hladna vojna, mednarodne pogodbe, človekove pravice, diplomatsko pravo
Objavljeno v ReVIS: 11.07.2022; Ogledov: 733; Prenosov: 77
Celotno besedilo (498,69 KB) |
38. Kolizija varnostnega nadzora v civilnem letalskem prometu in varovanja pravice do zasebnosti : magistrsko deloHana Nataša Brvar, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo predstavili problematiko, s katero se srečujemo, ko želimo na letališčih s pomočjo sodobne tehnologije zagotoviti kar se da visoko stopnjo varnosti, ob tem pa trčimo v eno izmed najpomembnejših človekovih pravic in temeljnih svoboščin – pravico do zasebnosti. T. i. »telesni skenerji«, kot jih vidimo na letališčih, so v prvi fazi namenjeni varovanju naših življenj. Obenem pa imajo resen vpliv na zasebnost in varovanje podatkov. Za dokaz posegov v zasebnost smo se v magistrskem delu posluževali več različnih raziskovalnih metod. Med pogosteje uporabljene spadajo opisna metoda, metoda kompilacije in empirična metoda, poleg naštetih pa smo se poslužili še zgodovinske in deskriptivne metode ter metode analize podatkov in sinteze. Namen tega magistrskega dela je preučiti razvoj varnostnih ukrepov na eni strani in obseg pravice do zasebnosti na drugi strani. Cilj tega magistrskega dela je torej ugotoviti, ali je omejitev posameznikove pravice do zasebnosti sprejemljiva in pravno dopustna, da bi dosegli zagotovitev kar se da visoke stopnje javne varnosti. Ugotovitve predstavljene v tem delu bodo lahko v prihodnosti uporabljene tudi v sami stroki. Ta se bo lahko dodobra seznanila s pravnim vidikom problematike zasebnosti in telesnih skenerjev ter kateri predpisi jih omejujejo. Dodanih pa je tudi nekaj primerov možnosti varovanja javne varnosti, ki na področje zasebnosti ne bi posegali v tolikšni meri, kot to počnejo telesni skenerji.
Ključne besede: telesni skener, pravica do zasebnosti, civilno letalstvo, varnost, mednarodno javno letalsko pravo
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2022; Ogledov: 819; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,45 MB) |
39. Boj proti terorizmu ter obveznosti Republike Slovenije v boju zoper njega po mednarodnem pravu : diplomsko deloAnja Klara Gorenšek, 2021, diplomsko delo Opis: Teroristično dejanje je kaznivo dejanje v klasičnem smislu, tako kot umor ali ugrabitev, ne glede na politične motive ali druge dejavnike.1 Boj proti terorizmu je ena od glavnih prednostnih nalog EU, njenih držav članic in mednarodnih partnerjev. Namen diplomskega dela je analizirati in raziskati terorizem ter boj proti terorizmu tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Skozi diplomsko delo bomo ugotavljali, če je notranja ureditev Republike Slovenije skladna z obveznostmi po mednarodnem pravu, če je RS pristopila k vsem pomembnim mednarodnim aktom glede terorizma, primerjali pa bomo tudi dejavnike, ki najbolj vplivajo na teroristična dejanja. Glavni cilj diplomskega dela pa je seveda ugotoviti, če se sploh uspešno borimo proti terorizmu. Cilj diplomskega dela je tudi potrditi ali zavreči postavljene hipoteze. Pri hipotezah si bomo pomagali tudi z online vprašalnikom oz. anketo, ki se bo priložila v delo in s katero se bo analiziralo mnenje slovenskih državljanov. V delu bomo torej obdelali veliko tem, glavna tematika pa bo seveda boj proti terorizmu. Ugotavljali bomo, kako terorizem ogroža našo varnost, vrednote naših demokratičnih družb ter pravice in svoboščine evropskih državljanov in državljank.
Ključne besede: terorizem, mednarodno pravo, obveznosti držav, mednarodni terorizem, protiteroristični ukrepi, človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2022; Ogledov: 806; Prenosov: 43
Celotno besedilo (692,43 KB) |
40. Mednarodno pravo podnebnih sprememb : diplomsko deloVika Lisac, 2021, diplomsko delo Opis: Globalno segrevanje in podnebne spremembe so multidisciplinarna tema, ki vzbuja mednarodno zaskrbljenost. Koncentracija ogljikovega dioksida in drugih plinov v ozračju se je od druge polovice devetnajstega stoletja močno povečala Na prvi svetovni podnebni konferenci leta 1979 je bila izražena zaskrbljenost, da bi lahko nadaljnje širjenje človekovih dejavnosti na Zemlji povzročilo globalne podnebne spremembe. Leta 1988 je bil ustanovljen IPCC, hkrati pa je več drugih nacionalnih in mednarodnih forumov začelo pozivati k mednarodnemu sodelovanju na tem področju. Skozi čas se je tako povezano z globalnim segrevanjem in podnebnimi spremembami razvilo in uveljavilo nekaj mednarodnih okoljskih sporazumov. Najpomembnejša je Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je bila sprejeta v Riu leta 1992 in jo je ratificiralo 195 držav. Njen osrednji cilj je predvsem blažitev emisij toplogrednih plinov, prilagajanje in financiranje. Drugi pomembnejši sporazum, Kjotski protokol, ki razširja UNFCCC iz leta 1992, pa državam pogodbenicam nalaga zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in predpostavlja, da globalno segrevanje obstaja in je posledica izpustov CO2, ki jih povzroča človek. Protokol iz Kjota je začel veljati leta 2005. Zadnji ključni sporazum pa je Pariški sporazum, ki je ločen instrument v okviru UNFCCC in katerega glavni cilj je pospešiti in okrepiti ukrepe, potrebne za trajnostno prihodnost z nizkimi emisijami ogljika. Istočasno se je razvijala podnebna politika EU, v sklopu katere je bil leta 2000 ustanovljen Evropski program za podnebne spremembe ECCP, da bi pomagal opredeliti okoljsko in stroškovno najučinkovitejše politike in ukrepe, ki jih je mogoče sprejeti na evropski ravni za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Vsi omenjeni sporazumi, dogovori in pogodbe so del Mednarodnega prava podnebnih sprememb, ki ne predstavlja samostojnega univerzalnega telesa podnebnega upravljanja, temveč temelji na splošnih pravilih, načelih in zakonodajnih praksah mednarodnega javnega prava in mednarodnega okoljskega prava ter se prepleta z drugimi področji mednarodnega prava.
Ključne besede: mednarodno pravo podnebnih sprememb, globalno segrevanje, podnebne spremembe, toplogredni plini, mednarodni sporazum
Objavljeno v ReVIS: 09.06.2022; Ogledov: 804; Prenosov: 57
Celotno besedilo (883,50 KB) |
