101. |
102. Pomen pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov in analize učinka na varstvo podatkov pri implementaciji in skladnosti podjetij z GDPR, Uredbo 2016/679 : magistrska nalogaMojca Lukše, 2020, magistrsko delo Opis: Varnost na področju informacijske tehnologije prinaša vse večjo zaskrbljenost. Z uporabo svetovnega spleta in poslovanja v oblaku prihaja do velikega števila nezanesljivih virov izmenjave in prenosa podatkov, uporabe ranljivih spletnih aplikacij in zlorabe osebnih podatkov. Hiter tehnološki razvoj je botroval k temu, da sta Evropski parlament in Svet po več kot 20 let stari direktivi 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi podatkov sprejela novo Splošno uredbo o varstvu podatkov, ang. General data protection regulation (kratica GDPR), ki ne bo povečala le varstva podatkov, temveč tudi miselnost in ozaveščenost na področju varnosti. Uredba z 99 členi nalaga nove pravice in dolžnosti tako posameznikom kot vsem javnim in zasebnim podjetjem in predstavlja odlično priložnost za ustrezno obravnavo varnosti in varovanja podatkov.
Ključne besede: Uredba o varstvu podatkov, pooblaščena oseba za varstvo podatkov, ocena učinka, implementacija in skladnost, informacijska varnost
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2020; Ogledov: 2155; Prenosov: 133
 Celotno besedilo (2,78 MB) |
103. |
104. |
105. Vpliv zakonodajnih sprememb na področju financiranja občin na finančno samostojnost občin : magistrsko deloMojca Žunkovič, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se osredotoča na preučevanje vpliva zakonodajnih sprememb na finančno samostojnost občin. Z osamosvojitvijo Slovenije so občine dobile nov vlogo in postale osnovna enota lokalne samouprave, ki skrbi za dobrobit svojih občanov in samostojno ureja javne zadeve lokalnega pomena. Delovanje občin ureja več pravnih predpisov s izhodiščem v Ustavi in Evropski listini lokalne samouprave. Na področju financiranja slovenskih občin predstavlja Zakon o financiranju občin specialni predpis sprejet prvič leta 1994, s predpostavko začasnega zakona. V nespremenjeni vsebini je veljal do leta 1999, ko je bila sprejeta prva sprememba, potrebna zaradi neupoštevanja načel MELLS, neenakomerne porazdelitve prihodkov od dohodnine in prekomerne odvisnosti občin od sredstev države za finančno izravnavo. S spremembo zakona je bil uveden sistem primerne porabe in formula za njen izračun, določen višji odstotek dohodnine, ki pripada občinam, in določeni prihodki za pokrivanje primerne porabe. V letu 2006 je stopil v veljavo nov zakon ZFO-1, ki je na novo definiral izračun primerne porabe, ki se je pokrivala iz glavarine, in bil v letu 2008, zaradi ugotovljenih neskladnosti z Ustavo, spremenjen. Z ZFO-1A je bil ponovno določen delež dohodnine kot prihodek za financiranje primerne porabe in na novo uveden institut solidarnostne izravnave. V letu 2017 je bila sprejeta novela ZFO-1C, ki je posodobila formulo za izračun primerne porabe z uvedbo dveh novih korekcijski faktorjev. S spremembami, ki jih prinaša ZFO-1C, je želel zakonodajalec višino primerne porabe približati demografski strukturi posamezne občine in sistem razdelitve dohodnine za pokrivanje stroškov narediti bolj pravičen ter na ta način izboljšati finančno samostojnost občin.
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2020; Ogledov: 2058; Prenosov: 176
Celotno besedilo (1,22 MB) |
106. |
107. |
108. |
109. |
110. Gojenje manj znanih rastlin na Gorenjskem : diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanjaMojca Kosmač, 2011, diplomsko delo Ključne besede: bob, leča, soja, ajda, proso, industrijska konoplja, lan, facelija
Objavljeno v ReVIS: 25.03.2020; Ogledov: 2003; Prenosov: 82
Celotno besedilo (5,34 MB) |
